»V Šmihelu v Novem mestu je v noči na 10. avgust nekdo z zelenjavnega vrta odtujil okrog 50 kilogramov paradižnika in pet kilogramov paprike,« se je glasil začetek enega od policijskih poročil te dni. Na prvi pogled bi morda kdo zmignil z rameni, češ, saj je le malenkost. Toda če se takšne tatvine dogajajo vsak dan, zadeva postane precej bolj resna.
V pokritih zelenjavnih nasadih družine Bostele v Pesju na obrobju krške občine skoraj ne mine dan brez tatvine paprike, paradižnika, kumar ali katere druge zelenjave. Tako je bilo tudi v noči na četrtek, ko je nekdo polomil 20 sadik paprike, nekaj pridelka odnesel, veliko pa ga je pustil ležati na tleh.
Rastline pomendrajo in polomijo
»Potrgajo, kar jim paše. Ker se jim mudi, rastline kar pomendrajo ali polomijo. Tu so podrli še nekaj količkov in potrgali oporo,« pokaže ogorčena Jožica Bostele. »Lani smo imeli posajen tudi fižol za zrnje, pa so v dolžini kakih desetih metrov kar populili rastline in jih odnesli. Tudi če odnesejo 20 kilogramov pridelka, me toliko ne prizadene, prizadene pa me, koliko škode ob tem naredijo. Še bolj boli, da iz nas dobesedno norce delajo. Štirje garamo na kmetiji, poleg naju z možem še sin in snaha. Delamo po 12, včasih tudi 16 ur na dan, borimo se za vsak evro. Potem pa doživljamo take stvari.«
Tatovi so sprva hodili le zvečer. Ko so Bosteletovi začeli ob večerih stražiti, pa so začeli hoditi tudi v času kosila, ko v nasadih ni bilo nikogar. »Nedavno je mož zasačil dva na kolesih. Ko sta ga zagledala, sta pobegnila peš. Mož in sin sta nato čakala, da se bosta vrnila po kolesa. Z avtomobilom so se pripeljali štirje in nič drugega nista mogla storiti, kot da sta fotografirala registrsko tablico avtomobila in poklicala policijo. Ta je potem na podlagi fotografije našla storilce v bližnjem romskem naselju.«
Vsako leto za več tisočakov škode
Po oceni sogovornice jim tatovi povzročijo za več tisoč evrov škode na leto. Nekoč so jim ukradli tudi dve črpalki za zalivanje vode, vsaka je vredna po 500 ali 600 evrov. Da bi se vsaj malo zavarovali, so lani spomladi na eni od njiv namestili kamero za videonadzor, pa so jim odnesli še to. Ena od njihovih številnih prijav je že prišla do sodišča, nedavno so sina Jureta klicali na obravnavo, a so jo nato preložili, saj obtoženih na sodišče enostavno ni bilo.
S podobnimi zgodbami postreže tudi Janez Virc iz vasi Hudo pri Novem mestu. »V naši vasi so večino kmetij opustili, le mi še vztrajamo, zato smo edini vpijoči v puščavi in najbrž tudi že sitni policistom, saj jim nenehno prijavljamo škodo. Trenutno nam na veliko kradejo koruzo. Ogromno škode nam povzročijo tudi z vožnjami s štirikolesniki po njivah, lani pa smo imeli za več tisoč evrov škode, ko so nam zažgali velike količine slame.« Kot pravi, so s policijo nenehno v stiku, kaj se z njihovimi prijavami dogaja potem, pa ne vedo. »Očitno se nekje zadeva ustavi. Večkrat sem že prosil policijo, naj mi pove vsaj imena in priimke storilcev, da bi šel v zasebno tožbo, pa pravijo, da ne smejo. Povsem nemočni smo,« dodaja sogovornik.
Policija: Vsako prijavo obravnavamo resno
Na novomeški policijski upravi (PU) se zavedajo, da za posameznika lahko tudi tatvina dela pridelkov z domačega vrta pomeni pomembno izgubo, zato vsako prijavo jemljejo enako resno, zberejo obvestila in iščejo storilce. Tako so v minulih letih v več primerih tatove vrtnin in poljščin tudi prijeli in zoper njih podali kazenske ovadbe na pristojno tožilstvo.
»Naša želja je, da nas ljudje seznanjajo z vsemi motečimi dejavniki v svojem okolju, saj bomo le tako lahko uspešno odkrivali in odstranjevali vzroke in pogoje za nastanek teh pojavov,« pravijo. Na območjih, kjer je največ tovrstnih tatvin, so tako »v skladu s kadrovskimi možnostmi« okrepili svojo navzočnost, pri patruljiranju jim občasno pomagajo tudi policisti vodniki službenih psov in policisti postaje konjeniške policije.
