Poljska, ki s svojimi skoraj 38 milijoni prebivalcev velja za eno najhitreje rastočih gospodarstev v EU in enega od njenih gospodarskih motorjev, se je recesiji izognila tudi v zadnji veliki finančni in gospodarski krizi pred desetimi leti.
Razmeroma velik domač trg, liberalna ekonomska politika, milijarde evrov pridobljenih kohezijskih sredstev in učinki zapiranja še vedno precejšnjega razvojnega zaostanka za povprečjem EU poganjajo poljsko gospodarstvo, a koronska kriza je ta pozitiven trend začasno ustavila.
Dve zaporedni trimesečji s padcem BDP na četrtletni ravni pomenita, da se je Poljska znašla v prvi recesiji od prehoda iz komunizma v demokracijo in tržno gospodarstvo. V medletni primerjavi je bil BDP v drugem letošnjem četrtletju manjši za 7,9 odstotka, potem ko je bil v prvih treh mesecih leta še za 1,7 odstotka višji.
Lani je Poljska beležila 4,1-odstotno gospodarsko rast, leto pred tem pa 5,3-odstotno.
Po napovedih analitikov naj bi gospodarstvo v naslednjih četrtletjih okrevalo, a vseeno naj bi se BDP letos po vladnih napovedih skrčil za 3,4 odstotka. Za prihodnje leto Evropska komisija državi napoveduje 4,1-odstotno rast.
Od sicer običajno hitro rastočih gospodarstev iz srednje in vzhodne Evrope so se v koronski recesiji v drugem trimesečju znašle tudi Češka, Slovaška, Madžarska, Latvija in Litva. Za zdaj sta se ji zaradi minimalne rasti v prvih treh mesecih leta izognili Romunija in Bolgarija, za Estonijo pa podatkov še ni. Slovenski podatki bodo znani konec meseca.
