Pri varuhu človekovih pravic opažajo, da so mladi v Sloveniji na trgu dela v bistveno slabšem položaju kot drugi zaposleni, več je negotovih oblik dela. »Stopnja brezposelnosti med mladimi je še vedno previsoka, tistim, ki so zaposleni, pa delodajalci mnogokrat ne zagotavljajo dostojnega plačila za opravljeno delo. Ni dovolj le, da imajo zaposlitev, pomembno je tudi, da je zaposlitev kakovostna. Vedno več je kratkotrajnih pogodb in 'napotovanja' v status samostojnega podjetnika, kar mnogim mladim otežuje dostojno življenje,« opozarja Svetina.
Po njegovi oceni je zelo pereča tudi stanovanjska problematika oziroma pomanjkanje neprofitnih stanovanj. Mladi, ki šele vstopajo na trg dela in se želijo osamosvojiti, so v sedanjem sistemu stanovanjske oskrbe še posebej zapostavljeni, meni Svetina. Zaradi prekarnosti zaposlitve si stanovanja, kot pravi, ne morejo kupiti. Tisti, ki nimajo dovolj denarja za tržni najem, so po njegovih navedbah še bolj ogroženi, novih neprofitnih stanovanj zaradi neustrezne stanovanjske politike skoraj ni. Tudi zato Svetina meni, da je nujna zakonsko predpisana obveznost zagotavljanja razpisov za neprofitna stanovanja v nekem časovnem obdobju.
Čeprav je v Sloveniji izobraževanje brezplačno in dostopno za vse, pa varuh še opozarja, da si marsikdo študija ne more privoščiti tudi zaradi neurejene stanovanjske politike in visokih cen najemnin stanovanj v mestih. Stanovanjski položaj mladih je pri mnogih skoraj povsem odvisen od njihovih staršev, pri tem pa imajo dostop do stanovanj mnogokrat le tisti iz ekonomsko dobro situiranih družin, kar je po njegovem mnenju nesprejemljivo. Epidemija koronavirusne bolezni, ko je izobraževanje potekalo na daljavo, je razlike med mladimi po njegovem prepričanju še bolj razgalila.
»Tudi zato smo ves čas opozarjali, da vsi mladi še zdaleč nimajo enakih možnosti za učenje, saj številne družine nimajo dostopa do interneta, računalnika, tiskalnika. To, kar je mnogim samoumevno, številnim ni, zato pri varuhu razumemo pozive nekaterih staršev, učiteljev in dijakov, ki se bojijo, da bi jeseni srednješolci nadaljevali izobraževanje zgolj na daljavo, saj šole niso le vir izobraževanja, ampak tudi socializacije,« še dodaja Svetina.
Ker so mladi zaradi svojih razvojnih značilnosti ena izmed najranljivejših skupin, pri katerih se bodo po mnenju stroke posledice epidemije in omejevalnih ukrepov lahko kazali še dolgo časa, Svetina poziva odgovorne v državi, da temeljito razmislijo in pretehtajo vse možnosti, da pouk na daljavo ne bi postal dolgoročna rešitev. Mednarodni dan mladih sicer zaznamujemo v sredo.
