Vlada je na dopisni seji sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta za kočevsko obvoznico, ki bo mesto pomembno razbremenila tako tranzitnega kot lokalnega prometa. Glavna cesta, ki poteka od Ljubljane preko Škofljice, Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja proti mejnemu prehodu Petrina, predstavlja glavno prometno povezavo med osrednjeslovensko regijo ter kočevsko-ribniškim območjem, zgrajena pa je bila v 60. letih. »Z izvedbo obvoznice bo zagotovljena zmogljiva in varna prometnica ter zmanjšani vplivi na bivalno okolje, ki so danes prisotni na območju Kočevja,« so zapisali na spletnih straneh občine.

V igri so štiri različice trase kočevske obvoznice. Kot nam je pojasnil župan Vladimir Prebilič, se občina zavzema za različico, ki pri Ložinah zavije levo, se umakne vsem naseljem in se pri Livoldu priključi na obstoječo cesto proti mejnemu prehodu. Ta varianta je sicer najdaljša, toda v njej vidijo Kočevci tri pomembne prednosti. Prva je, da ne posega v urbane dele mesta. Ena od različic denimo pelje tik ob jezeru in mesto preseka na pol, kar je po Prebiličevih besedah nesprejemljivo.

Druga prednost je, da pri tej različici ne bi bilo težav z odkupi zemljišč, saj celotna trasa poteka po zemljiščih, ki so že v lasti Republike Slovenije, pojasnjuje Prebilič. Ves tovorni promet se umakne iz mesta, hkrati pa z njo dobijo vpadnico v industrijsko cono, ki jo nameravajo širiti.

Najdaljša, a najbolj enostavna različica

»Resda je ta različica najdaljša in zato najbrž tudi nekoliko dražja, toda po našem mnenju je časovno najhitreje izvedljiva, če upoštevamo, da odpadejo vsi morebitni zapleti glede odkupov zemljišč in podobno. Prav tako po mnenju naravovarstvenikov, s katerimi sem govoril, ne bi imela večjih vplivov na okolje, kar je zelo pomembno, če upoštevamo, da je kar 90 odstotkov občine v območju Nature 2000,« dodaja Prebilič.

V Kočevju si seveda obvoznico želijo čim prej, toda postopki terjajo svoj čas. Vlada je s sprejetjem sklepa o izvedbi državnega prostorskega načrta odprla možnost javne razprave, ki običajno traja vsaj kakšno leto. Sledijo študije izvedljivosti variant, kar prav tako lahko traja kakšno leto. »To pomeni, da bi morda konec leta 2022 ali v začetku 2023 dobili izbrano različico. Sledi projektiranje, ki običajno traja leto do dve, pa zagotovitev finančnih virov, sprejem proračuna in tako dalje in že smo v letu 2026. Pred letom 2030 na obvoznico tako gotovo ne moremo računati, pa še to seveda ob predpostavki, da je denar zagotovljen,« razmišlja kočevski župan.

Po njegovih grobih izračunih po tej cesti vsak dan pelje vsaj 50 do 60 težkih tovornjakov. »Poleg tega cesta, zgrajena leta 1963, še ni bila modernizirana, medtem se je mesto razvijalo, naselja so rasla, s tem pa tudi obremenitve cest. Vse to želimo reševati z novo obvoznico,« še pravi Prebilič.

Vlada je na seji sprejela tudi sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta za ribniško obvoznico.