Večina svetovnih delniških indeksov je v preteklem tednu pridobila vrednost, na kar so vplivali ugodni gospodarski kazalci v Evropi ter objave rezultatov poslovanja borznih družb v ZDA. Ameriški borzni trgi so porasli predvsem zaradi spodbudnih podatkov o stopnji brezposelnosti, ki je v juniju padla z 11,1 na 10,2 odstotka. Delodajalci so v juliju oblikovali 1,8 milijona novih delovnih mest, tako da v največji ekonomiji sveta, ki se ponovno spopada z novimi okužbami, ostaja brezposelnih 31,3 milijona ljudi.
Ameriška delniška indeksa Nasdaq in S&P 500 sta v preteklem tednu z 2,5 odstotka zabeležila občutno rast. Indeks tehnoloških delnic Nasdaq je dosegel nov vrh, S&P 500 pa je od vrha, ki ga je dosegel februarja, oddaljen le še dober odstotek. K rasti na kapitalskih trgih so zaradi napovedi o novi državni pomoči letalskim družbam pripomogle predvsem delnice industrijskih panog. Verjetno bi bil dosežen celo nov rekord, če ne bi prišlo do zastoja pri pogajanjih med Belo hišo in demokratsko stranko glede podaljšanja državne pomoči Američanom. Ni še jasno, kdaj bosta strani nadaljevali pogajanja.
Čeprav so tečaji delnic v preteklem tednu opazno porasli, je bila zaskrbljenost vlagateljev glede gospodarstva in svetovne trgovine vidna v rasti povpraševanja po varnih naložbah, kot je zlato. Cena zlata je že deveti teden zapored porasla, kar je najdaljši trend po letu 2006. V tem letu je zlato pridobilo že več kot 34 odstotkov vrednosti in konec tedna doseglo nov rekord pri 2075 dolarjih za unčo. Na ceno zlata je vplivala tudi slabitev vrednosti dolarja zaradi dodatnega zadolževanja ameriške vlade, ki potrebuje dodatna sredstva za zagotovitev pomoči gospodarstvu. Dolarski indeks, ki prikazuje gibanje vrednosti dolarja v primerjavi s košarico najpomembnejših valut, je v četrtek z vrednostjo 92,8 dosegel najnižjo raven v letošnjem letu.
Tečaji evropskih delnic so porasli ob znakih gospodarskega okrevanja in rasti proizvodne dejavnosti. Nemčija je presenetila s podatki o rasti industrijske proizvodnje, ki se je junija okrepila za 8,9 odstotka glede na 7,4-odstotno rast v maju. Anketni indeks prihodnje proizvodnje držav evrskega območja je ob rasti proizvodnje potrošnih dobrih v mesecu juliju nadaljeval z rastjo in dosegel vrednost 51,8. Kompozitni indeks PMI, ki vključuje tako proizvodno kot storitveno dejavnost, je zrasel z 48,5 na 54,9 in presegel vsa pričakovanja. Evropski indeks European Stoxx je v preteklem tednu pridobil 2 odstotka vrednosti, nemški delniški indeks DAX pa 2,7 odstotka.
Glavni ekonomist Evropske centralne banke je komentiral, da raven gospodarske aktivnosti ostaja ohlapna, obeti za izboljšanje pa so precej negotovi, zato je ECB zavezana, da bo zagotovila denarne spodbude za pomoč gospodarstvom evrskega območja. Njegov komentar je okrepil zaupanje vlagateljev v ECB, da se bo izredni program odkupov vrednostnih papirjev za čas pandemije (Pandemic Emergency Purchase Program) nadaljeval tudi v septembru.
Nadaljevanje odkupa obveznic v višini 745 milijard britanskih funtov pa je že potrdila angleška centralna banka. Obrestno mero je zadržala na ravni 0,1 odstotka, guverner banke Andrew Bailey pa je napovedal, da negativnih obrestnih mer v boju proti ohlapni gospodarski aktivnosti nima namena uporabiti.
