Čeprav se je začela Anamari Hrup z nakitom ukvarjati že med študijem slikarstva na akademiji, je blagovno znamko Fabrica, pod katero se podpisuje od leta 2015, oblikovala postopoma. »Med študijem sem delala tudi v trgovinici, na promenadi skozi stari del Ljubljane ob Ljubljanici. Kljub trumi turistov sem spoznala, da med množico uvoženih oblačil in nakita ponujamo le en ali dva v Sloveniji ročno narejena izdelka, kar se mi je zdelo nezaslišano glede na to, da so bili večinoma turisti tisti, ki so kupovali spominke v Sloveniji,« je začela pogovor v svetlem in z lončnicami bogato opremljenem ateljeju v starem meščanskem stanovanju. Naključje je hotelo, da je imela leta 2014 z akademijo razstavo v Bukarešti. »Tam sem naletela na popolnoma drug odnos do tradicionalnih vezenin in simbolov,« je povedala in dodala, da je od nekdaj oboževala vezenine, barvne kombinacije, vzorce. »Že leto pozneje se je tako rodila ideja o Fabrici in začela sem ustvarjati prve prototipe uhanov.«
Od retro prtov in prtičkovdo svilnatih kravat
Ker ji veliko pomenita narava in skrb za planet, je razmišljala širše, kako bi uporabila stvari, ki so že narejene in bi jih lahko reciklirala. »Tako sem za osnovo pri ogrlicah in uhanih uporabila zagozde oziroma lesene kajlice, ki jih slikarji uporabljamo za napenjanje slikarskega platna. Te sem začela oblačiti v blago tradicionalnih avtentičnih vezenin.« Težav pri iskanju zanimivega blaga ni imela; največ ga najde v trgovinah iz druge roke, v centrih ponovne uporabe. »Veliko je tudi že mojih strank ali ljudi, ki poznajo moje delo in mi zanimive kose blaga prinesejo do stojnice, ki jo imam na nabrežju Ljubljanice pri Makalonci. Gre za prte, pregrinjala, prtičke, včasih tudi zelo lepe bluze, večina tekstila pa izhaja z območja Balkana.«
Med raziskovanjem tkanin je zelo hitro naletela tudi na retro kravate in izzivov, kako jih ponovno uporabiti, ji ne zmanjka. Na stolu, kjer je med pogovorom sedela, so visele kravate, vsaka zase je prava umetnost. »Kravate, ki sem jih našla oziroma so mi jih podarili, so iz različnih vrst svile, prosojne, tanke, grobe, brušene. Kakšna je tako lepa, da je ne morem razrezati, saj so prava umetniška dela,« je iskreno zaupala. Iz kravat poleg ženskega nakita rada izdela tudi manšetne gumbe in, če verjamete ali ne, povpraševanja po njih je kar nekaj. »Tisti, ki jih nosijo, me radi obiščejo na različnih sejmih. Zanimivo je, da najraje kupijo živahne pisane gumbe, ki jih pogosto kombinirajo s klasično moško obleko, ki je običajno v bolj umirjenih, temnih tonih.« Anamari namreč poleg sodelovanja na ljubljanskem Artmarketu redno obiskuje dizajnerski sejem v Trstu. Ta poteka na ulicah starega mestnega jedra.
Ročno poslikano blago
Oblikovalka izdeluje nakit tudi po naročilu. Kadar si da ženska narediti obleko po meri in jo želi kombinirati z ujemajočim nakitom, prinese kos blaga in iz njega potem izdela medaljon, ogrlico, uhane, tudi zapestnico. Prav medaljoni, ki krasijo njen atelje, so nekaj posebnega. V oko pade sočno poslikana podoba Prešerna na medaljonu verižice. Da je šlo za posebno edicijo ob prazniku slovenskega velikana, pove sogovornica in pripomni, da je zbudila veliko pozornosti.
Pri izbiri materiala je še posebno pozorna. Največ uporablja nerjaveče jeklo, tudi srebro. »Če je stranka alergik, uporabim tudi titan. Lesene zagozde pa so najpogosteje kar iz bukovega lesa, saj je izredno lahek in ga je prijetno nositi,« je povedala in razložila, da je veliko časa in energije porabila prav pri zaključkih. »Da so bili robovi pravilno zaključeni, da se blago oziroma vezenina na okrasju ni trgala ali da se obesek na verižici ni drgnil ob blago majice.«
Kolekcijo nakita, ki jo oblikuje iz tradicionalnih vezenin, je poimenovala Fabrica ekskluzivno. »Pri tej in tudi pri vseh kasnejših kolekcijah uporabljam vezenine, ki so avtentične in ročno vezene. Ko držim tak zanimiv kos blaga v roki, se nehote sprašujem o človeku, ženski, ki ga je vezla. In kaj bi si mislila, če bi vedela, da njeno delo živi naprej,« je povedala sogovornica in poudarila, da verižice zadnjih linij nakita krasijo ročno pobarvane lesne perlice. V čisto novi, zadnji kolekciji pa je uporabila rečne sladkovodne bisere. »Morda biseri na prvi pogled delujejo v primerjavi s toplino obeska, ki ga daje vezenina, hladno. Vendar se čisto drugače, tudi po pripovedovanju zadovoljnih strank, in to odlično obnesejo okoli vratu, ko nakit res zaživi.«
Ker je sogovornica perfekcionistka, sama ročno izdeluje lično embalažo za nakit. Pred kratkim se je lotila tudi serije fotografij, pri tem pa ji je kot model na pomoč priskočila prijateljica Dana, prav tako slikarka. »Izbira modela je ključna, tudi zato razvijam idejo, da bi na različnih tipih žensk pokazala nakit. Gre za avtentično in naravno žensko, ki ceni svojo dediščino, preteklost, in se zaveda sedanjosti. Ženska, ki bi rada prispevala s svojimi nakupovalnimi navadami in načinom življenja k boljšemu, pravičnejšemu in lepšemu planetu.« Čeprav je nakit sam po sebi izredno močan, zaradi vzorcev bogat in deluje kot kos oblačila, ga najlažje nosimo k umirjenim, enobarvnim oblačilom.
