Dvajsetletna študenta Lara Žvanut in Jure Faganel iz okolice Nove Gorice odkrito priznavata, da če ne bi bilo turističnih bonov, ne bi »pristala« na Dolenjskem, sploh pa ne v zidanici. Tako pa sta se odločila, da bone porabita za večdnevno spoznavanje Slovenije, in med drugim sta prišla tudi na Dolenjsko. Ob našem obisku sta imela za sabo devet dni po Sloveniji, po treh mirnih dneh v zidanici Krivic na Češnjicah pri Trebelnem sta se odpravila še proti Beli krajini.
Zidanica kot posebna, unikatna izkušnja
»Na Dolenjskem sva iskala nastanitev, kjer bi se lahko za dva, tri dni umaknila v mir, tišino. Čisto po naključju sva naletela na to čudovito zidanico. To se nama je zdela posebna, unikatna izkušnja,« pove nasmejana Lara. Kot dodajata mlada Primorca, so zidanice del slovenske tradicije in vsekakor sodijo k spoznavanju Slovenije. »Žal se zdi, da ljudi vedno privlači tisto, kar je tuje, in potem ne vidimo tega, kar imamo okoli sebe. Ko sem pošiljala slike staršem, je oče takoj rekel, da bo mamo pripeljal sem za en vikend,« je Lara povedala lastniku zidanice Jožetu Krivicu.
Krivic, lastnik dveh zidanic na območju Trebelnega, je v združenju že od vsega začetka, to je deset let. »Julij in avgust sta povsem polna, tudi za jesen že imamo rezervacije. Jasno pa je, da se ne moremo primerjati z Bledom, Portorožem, kar pa je lahko tudi prednost,« razmišlja Krivic. Kot pravi, letos prednjačijo domači gostje. »To je odlično,« doda Matjaž Pavlin, glavni pobudnik turističnega produkta Turizem v zidanicah in zunanji sodelavec Kompasa Novo mesto, ki skrbi za promocijo in trženje 42 zidanic z več kot 200 ležišči na območju Dolenjske, Bele krajine, Obsotelja in Kozjanskega, ena je celo v Ljutomeru. »Turistični boni so pravi zadetek, pa ne zgolj kratkoročno, ker rešujejo domači turizem, ampak predvsem zato, ker bo zdaj več domačih gostov spoznalo našo ponudbo, in prepričan sem, da bo to imelo pozitivne učinke tudi v prihodnje.«
Redkokje se z gosti ukvarjajo tako kot tukaj
Tudi Majda in Milan Strel iz Žirov sta v več kot sto let stari, prenovljeni zidanici Ucmanovih na Pahi preživela štiri čudovite dneve. »Sva precej atipična Slovenca, saj nama po glavi ne brnita le Dalmacija in morje, ampak rada raziskujeva še kaj drugega.« Kot pravita, so ju že nekaj časa »dražile« zidanice, pa tudi Dolenjska je bila zanju še precej neraziskana. »Niti predstavljala si nisva, da je lahko tako lepo. Redkokje se z gosti tako ukvarjajo kot tukaj,« dodajata.
Medtem ko sta čez dan raziskovala okolico, Trško Goro, Otočec, Kostanjevico na Krki, sta v večernem doživljajskem programu, ki so jima ga pripravili na sosednji Matjaževi domačiji, spoznavala zgodbo o cvičku, skupaj s Pavlinovimi pekla krompir in klobase na žerjavici, manjkala nista niti tečaj peke pogače in degustacija vina skupaj z aktualno vinsko kraljico Ano Pavlin. »Prav gotovo naslednjič pripeljeva še koga na Dolenjsko,« dodajata simpatična Gorenjca. Kot pove lastnica zidanice Jerneja Ucman, predsednica Združenja konzorcij turizem v zidanicah, vsakega gosta sprejmejo, kot da prihaja k njim domov. »In tak je tudi odziv gostov. Nikoli nismo imeli občutka, da zidanico oddajamo nekemu tujemu človeku.«
Letošnji julij presegel lanskega
Število nočitev v zidanicah vsako leto zraste za 10 do 20 odstotkov. Tako so jih lani ustvarili že 5475. Letos je še v začetku leta kazalo odlično, januar in februar sta bila bistveno boljša kot lani, dokler se ni zgodila kriza zaradi koronavirusa. Gostje, večinoma tuji, so odpovedali skoraj 90 odstotkov rezervacij. »Maja se je slika začela popravljati, junij je bil na ravni lanskega, julij pa je lanskega že presegel,« pravi Petra Štukelj iz Združenja konzorcij turizem v zidanicah.
Po Pavlinovih besedah je še lani delež tujih gostov, zlasti iz Nemčije, držav Beneluksa, Italije, Francije, dosegal od 70 do 80 odstotkov, letos je trend povsem obrnjen, tri četrtine je domačih gostov. »Nadgrajujemo ponudbo z dodatnimi vsebinami, doživetji, kajti še zdaleč ni dovolj, da gostu ponudiš 'zgolj' objekt. Ljudje se bojijo, da tu ne bodo imeli česa početi, ampak to nikakor ni res,« pravi Pavlin. In zakonca z Gorenjske sta mu lahko le prikimala.
