To in še več nevsakdanjega si želi doživeti vse več turistov, želijo si uživati tako imenovani butični turizem. Malce bolj zahtevni in razgledani turisti so že utrujeni od vedno istih hotelskih sob, klasične kulinarične ponudbe, ponavljajočih se animacijskih programov… Zato je odpiranje butičnih hotelov in tovrstnih namestitvenih možnosti, kar se je sicer začelo že v osemdesetih v prejšnjem stoletju v Londonu in New Yorku, v evropskih državah v razmahu, tudi v Sloveniji. Dejstvo je, da ljudje ne bodo več varčevali za drago lastnino kot v preteklosti, ampak za doživetja. Luksuzna potrošnja se s predmetov že prenaša na doživetja in vse več turistov išče petzvezdična doživetja.

»Svet se spreminja s hitrostjo, kot se še ni nikoli. V tem intenzivno spreminjajočem se svetu z več kot sto drugimi razvitimi turističnimi destinacijami za turiste tekmuje tudi Slovenija, ki postaja aktivna, zelena in zdrava destinacija za petzvezdična doživetja,« je pojasnila Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije. Kaj pomeni petzvezdično doživetje? »Ne nujno drago v klasičnem smislu razumevanja luksuza; prej butično zaradi izredne raznolikosti narave in edinstvenih doživetij, kar Slovenija ima. Slovenija je butična zelena destinacija, kjer ni velikih letovišč in tematskih parkov, ampak so hoteli, penzioni, turistične kmetije, kampi in glampingi tesno vpeti v lokalno okolje in naravo. Butični turizem je praviloma namenjen manjšemu številu gostov z višjimi dohodki, ki si želijo individualni pristop in posebno doživetje. Skratka, butični turizem je nekaj več, kar gost pričakuje,« poudarja Maja Pak.

Hotelska soba v šotoru

Butični turizem mora torej turista prijetno vznemiriti, navdušiti ter mu ponuditi navdih in priložnost za nova spoznanja. V Sloveniji že imamo nekaj tovrstnih doživetij in med njimi je v ospredju naša posebnost – glamurozno kampiranje, ki združuje udobje luksuznih hotelov in sproščenost kampiranja v neokrnjeni naravi. Med najbolj priljubljenimi so v Podčetrtku v Termah Olimia Glamping Adria Village, blejski glamping v Garden Villageu, poseben tematski glamping v vinskih sodih v Termah Ptuj in luksuzne hiške v obliki čebeljega satovja v Mozirju. »V družbi termalnih voda smo ponudbo Term Olimia nadgradili z atraktivnejšim in drugačnim – v kampu Natura pet zvezdic smo postavili ekskluzivni glamurozni kamp, torej prestižni resort, ki združuje udobje in naravo in je namenjen gostom, ki iščejo nekaj drugačnega. In to za vse ljubitelje luksuznega oddiha, romantike in narave, za tiste, ki želijo spati pod zvezdnatim nebom, a se ne želijo odreči luksuzni namestitvi s petimi zvezdicami. Resort vključuje 20 moderno opremljenih šotorov za glampiranje za dve ali štiri osebe, kjer goste le pršenje dežnih kapljic in jutranje petje ptic spomni na to, da so pravzaprav v šotoru. Kampiranje se konča v trenutku, ko zagrnejo zaveso svojega šotora in stopijo v »hotelsko sobo« z zasebno teraso, kopalnico, televizijo, klimatsko napravo… Moderna »hotelska soba«, kot jo radi imenujemo, je popolno zlitje luksuzne namestitve in narave. Udobje luksuznih hotelov je vključeno neposredno v naravo, v arhitekturno dovršen resort, ki svoje goste navdušuje z visoko stopnjo prestiža. Gost uživa v posebnih doživetjih – v zunanjih dogodkih ob odprtem ognjišču, ob sončnem vzhodu na zasebni plaži in si ustvari nepozabne spomine. Vsako jutro ga pričaka košara z domačimi izdelki lokalnih podeželskih proizvajalcev. Gre za uživanje v glamuroznem kampu, največ imamo gostov iz Nizozemske, Slovenije in Belgije,« je povedal Vasja Čretnik,

Med tujimi turisti, ki vse bolj povprašujejo po butičnem turizmu, zlasti v naših termah, so Rusi, ki jim cena ni pomembna, želijo le visokokakovostno ponudbo in doživetja. »Za petične ruske goste je najprimernejša Rogaška Slatina s hotelom Aleksander in storitvami v Medical centru. Zanimajo se tudi za razstrupljevalne programe v Šmarjeških Toplicah, za Dolenjske Toplice z balneoterapijo, ajurvedski program v portoroškem Lifeclassu. Večina term pa si želi pripraviti butično ponudbo za višji cenovni razred,« je dejal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.

Dopust v hišici na drevesu

Prav tako dovolj priložnosti za butični turizem imajo na Bledu. »Če si seveda obiskovalec vzame čas za raziskovanje okolice, predvsem zanimivih starih vasi, ki so del Bleda in njegove okolice. Denimo slikovita vasica je Kupljenik nad Bohinjsko Belo, pa na Mlinem, v Ribnem, na Bohinjski Beli in v Zasipu, kjer so turistične kmetije. Pravi butični turizem je na Bledu v Garden Villageu na Mlinem, kjer ponujajo nastanitve v hišicah na drevesih sredi narave. Podoben primer je tudi glamping v Campingu Bled, kjer ponujajo kampiranje na monden način z vsem luksuznim udobjem. Tudi sicer Bled dobiva vedno več izjemno kakovostne nastanitvene kot tudi zunajpenzionske ponudbe. Glede na strategijo razvoja turizma, ki je v teh dneh v javni obravnavi, bo Bled v prihodnje gradil zgodbe prav na avtentičnih doživetjih, ki bodo gostu omogočila izkušnjo lokalne naravne in kulturne dediščine ter kulinarične ponudbe na visoki ravni,« je napovedala Romana Purkart iz Turizma Bled.

Po oceni Matjaža Pavlina, prokurista turistične agencije Kompas Novo mesto, ima v ponudbi raznolikih butičnih doživetij posebno mesto vino. »Slovenija premore kar tri vinorodne dežele – Podravje, Posavje in Primorsko, ki so razdeljene na devet okolišev. Zgodbe okrog vina lahko privabijo različne obiskovalce iz vsega sveta, vino gre odlično skupaj s kulinariko, kulturo, umetnostjo, rekreacijo, poslovnimi dogodki, turizmom na podeželju, saj vinski turizem ni zgolj pokušnja vin. Vinski turist išče pristno izkušnjo pri nastanitvah in v tej zgodbi izstopajo naše zidanice. V svetovnem merilu so unikatne, namenjene so bivanju turista, ki išče avtentičnost, pristno ponudbo, mir in sprostitev na podeželju. Zidanice stojijo ob robu vinogradov na lokacijah s čudovitim razgledom, opremljene so sodobno, tudi z internetno povezavo, savnami in masažnimi bazeni. Nad butičnim turizmom v zidanicah so navdušeni predvsem ljubitelji aktivnih doživetij, med gosti jih je kar 90 odstotkov iz tujine, celo iz daljne Avstralije,« je povedal Matjaž Pavlin.