Dve etapni zmagi (sobota, nedelja) in eno drugo mesto (petek) – to je izkupiček Primoža Rogliča na dirki Tour de l'Ain, ki po kategoriji 2.1 spada šele v tretjo ligo, a zasedba je bila kot ena izmed generalk za Tour na prvoligaški ravni. Prvič sta se udarili verjetno najboljši ekipi na svetu, Ineos in Jumbo-Visma, ki jo kmalu čaka obračun tudi na francoski pentlji (začetek 29. avgusta v Nici), danes pa je smetano v celoti pobral Roglič, številka ena na svetovni lestvici. V ekipi Jumbo-Visme sta bila poleg Rogliča še kapetana Tom Dumoulin in Steven Kruiswijk, v Ineosu pa zadnji trije zmagovalci Toura – Egan Bernal (2019), Geraint Thomas (2018) in Chris Froome (2015, 2016, 2017), ki po tej sezoni odhaja v izraelsko ekipo Start-Up Nation.
Sanjski konec tedna za Rogliča
Roglič, ki je pred dirko v Franciji nazadnje vozil v mednarodni konkurenci 20. oktobra lani na kronometru na Chrono des Nations v Franciji, je v petkovi uvodni etapi dirke, ki bi sicer morala biti že maja, za las ostal brez zmage. Tridesetletni Kisovčan je v dokaj ravninski etapi od Montreal-la-Cluseja do Ceyzeirata (139,5 kilometra), med katero je ves čas dejavno deloval na čelu skupine, šele v ciljnem sprintu za nekaj centimetrov izgubil proti Italijanu Andreu Bagioliju (Deceuninck-Quick Step). Toda Rogla je že naslednji dan pokazal in dokazal, zakaj je številka ena na svetu. Na 140,5 kilometra dolgi progi med Lagnieujem in Lelex Monts-Juro je za etapno zmago obračunala peterica, Roglič pa je imel ob sebi tudi pomočnika Kruiswijka. Ta je Slovencu pripravil odličen položaj za končni sprint, in čeprav Roglič ni specialist zanj, je opravil z drugouvrščenim Kolumbijcem Eganom Bernalom in tretjeuvrščenim Italijanom Valeriem Contijem.
Pred današnjo zadnjo etapo je imel Roglič v skupnem seštevku deset sekund prednosti pred Bernalom in dvanajst pred Contijem. Na 144,5 kilometra dolgi progi med Saint-Vulbasom in Grand Colombierjem (s tremi gorskimi cilji prve kategorije), ki je le za malenkost spremenjena različica 15. etape letošnjega Toura, je na 17,8 kilometra dolgem ciljnem vzponu z višinsko razliko 960 metrov za štiri sekunde ugnal Bernala in za šest Naira Quintano (Arkea Samsic), takšen pa je bil tudi končni vrstni red v skupnem seštevku. »Tako v soboto kot danes je bilo zelo težko. Ineos je poskrbel za zares težko preizkušnjo z močnim ritmom na vseh vzponih. Toda naša ekipa je, tako kot vse tri dni, odlično opravila svoje delo, tako da sem lahko uspešno končal tako etapi kot celotno dirko. Tour? Moj glavni cilj je, da bom tam na najvišji možni ravni in da skupaj z ekipo opravimo svoje delo na najboljši možni način,« je dejal Primož Roglič, ki ima zdaj že 38 profesionalnih zmag in ki ga že v sredo čaka začetek petdnevne dirke kriterij Dauphine.
Van Aert prvi že drugič zapored
V soboto je v okviru svetovne serije potekala tudi enodnevna klasika Milano–San Remo, na kateri je, tako kot na uvodni preizkušnji tega tekmovanja Strade Bianche, slavil Belgijec Wout van Aert. Na kar 306 kilometrov dolgi dirki je moštveni kolega Primoža Rogliča v ciljnem dvoboju ubežnikov ugnal lanskega zmagovalca, Francoza Juliana Alaphilippa. Najboljši Slovenec je bil Matej Mohorič (Bahrain-McLaren) na desetem mestu, na dvanajstem pa je končal Tadej Pogačar (UAE Team Emirates).
Že 111. izvedba dirke (prvič s spremenjeno traso), ki je bila sprva predvidena 21. marca, je potekala v hudi vročini (30 stopinj Celzija). Vzpon na Poggio pred zaključkom dirke, kjer je lani napadel Alaphilippe in dobil obračun deseterice ubežnikov, Matej Mohorič pa je s petim mestom dosegel najboljšo slovensko uvrstitev v zgodovini dirke (pred tem 13. mesto Andreja Hauptmana, selektorja moške izbrane vrste Slovenije), je tudi letos odločil zmagovalca. Alaphilippe si je tik pod vrhom privozil nekaj prednosti, nato pa v spustu vozil skupaj z Van Aertom.
Vodilni dvojici se je pol kilometra pred ciljem glavnina približala na pet sekund, na njenem čelu je bil nekaj časa tudi Mohorič, a ni napadla na polno. Belgijec in Francoz sta v končnici med seboj obračunala za zmago, za pol kolesa pa je prvi ciljni črto prečkal Van Aert. »Neverjetno. Ne morem verjeti, da sem dobil dve veliki dirki svetovne serije zapored. Nimam besed. To je zame vrhunski začetek sezone. Še bolj noro pa bi bilo, če bi mi tudi v nadaljevanju sezone šlo tako odlično,« je dejal Wout van Aert. Na dirki, ki spada med »pet spomenikov« (poleg nje še Flandrija, Pariz–Roubaix, Liege–Bastogne–Liege, Lombardija), je Belgijec Philippe Gilbert želel postati četrti kolesar v zgodovini, ki je slavil na vseh petih dirkah. A je 38-letnik v že 16. poskusu na tej dirki osvojil šele deveto mesto, tako da na večni lestvici s po petimi »skalpi« ostajajo trije njegovi rojaki: Eddy Merckx (med letoma 1966 in 1976), Roger de Vlaeminck (1970–1979) in Rik van Looy (1958–1965).
