Malo smo si pomagali s spletno stranjo za koktajle Supercall in angleškim seznamom, ki ga je ponudil Daily Mail, preskočili pa nismo niti strani Vine Pair, ki ponuja 50 najbolj popularnih koktajlov na svetu. Mogoče samo še to: kaj pravzaprav je koktajl? Gre za mešano pijačo, ki naj bi praviloma vsebovala alkoholne in brezalkoholne pijače, čeprav marsikje, »za naše mlajše goste«, točijo tudi brezalkoholne koktajle, v katere so zamešani zgolj brezalkoholni sokovi in sirupi. Zanimivo, najmočnejši koktajli so doma preko luže, v naših krajih imamo raje čiste pijače – pivo, vino, vodo ali sokove – pa tudi manj alkoholne koktajle.

Zombie

Legenda pravi, da naj bi koktajl Zombie leta 1934 prvi pripravil Donn Beach, gostilničar in poslovnež, potem ko je hotel v svojem lokalu Don the Beachcomber Restaurant v Hollywoodu pomagati nekemu gostu premagati mačka. Zgodovina ne pove, ali mu je uspelo, je pa znano, da je konec tridesetih let koktajl Zombie začel pot proti vzhodni ameriški obali in kasneje v druge dele sveta. Na začetku so recept skrbno varovali, kasneje pa je seveda postal javno dobro, čeprav so gostom navadno določili, da lahko popijejo le dva na večer. Ker je bil tako močan. Koktajl, ki so ga najprej stregli toplega, naj bi po prvotnem receptu vseboval tri različne vrste ruma, limetin sok, falernum, angosturo, pernod, grenadin, cimetov sirup in sok grenivke. Nobenega dvoma ni, da pet pijač z več kot 40 odstotki alkohola, trije rumi (45 ml, 45 ml in 30 ml), angostura ter pernod dvignejo temperaturo. A bodimo odkriti: kak špiritov zvarek iz dela Moskva – Petuški Venedikta Jerofejeva je vseeno lahko močnejši, predvsem pa nevarnejši.

Navy Grog

Tudi Navy Grog je bojda delo legendarnega gostinca Donna Beacha, ki naj bi pijačo prvič pripravil na krilih tiki kulture, po kateri je oblikoval tudi svoje lokale. Osnovni recept Navy Groga vsebuje tri vrste ruma, vsakega po 0,3 decilitra, in nekaj sadnih sirupov. Pomembno je dodati led. Navy Grog je redko močna pijača; pravijo, da je bil to najljubši koktajl pevca in znanega razgrajača Franka Sinatre, najmanj dva kozarca Navy Groga pa naj bi popil tudi zloglasni glasbenik Phil Spector, preden je šel na obisk k Lani Clarkson. In jo ubil, kot so ugotovili preiskovalci.

Long Island Iced Tea

Ledeni čaj Long Island je ime alkoholne pijače, ki vsebuje nekaj džina, ruma, tekile, vodke in Triple Sec. Na koncu dodajo kokakolo, led in limono. Koktajl je ime dobil po Long Islandu in ker po barvi dejansko spominja na čaj. Ga pa seveda ne gre zamenjati, saj ima originalen recept kar 22 odstotkov alkohola. Po eni od verzij naj bi nastal v časih ameriške prohibicije, ko so morali alkohol zamaskirati, da bi bil videti kot čaj, po drugi različici je pijačo leta 1972 ustvaril ameriški barman Robert »Rosebud« Butt.

Death in the Afternoon

Nobenega dvoma ni, da si je pijačo z imenom svojega romana o španskih bikoborbah izmislil genialen pisatelj Ernest Hemingway, zato ga imenujejo tudi Hemingway Champagne. Gre pravzaprav za enostavno mešanico 45-odstotnega absinta in šampanjca, ki naj bi nastala v dekadentnem pisateljevem obdobju v Parizu okoli leta 1935. Ernest Hemingway je o koktajlu povedal: »V kozarec za šampanjec nalijte absint. Dodajajte ledeni šampanjec, dokler ne doseže prave barve.« Menda je še predlagal, naj se popije tri do pet kozarcev in naj se pije počasi.

Aunt Roberta

Pijača, v kateri so zamešane samo alkoholne sestavine, ne more biti nedolžna. Še posebej če gre za džin, vodko, absint, vinjak in robidov liker v enakih odmerkih, se sliši kot napad na organizem. Nekje smo prebrali, da Aunt Roberta pravzaprav ni koktajl, ampak klic na pomoč. Menda si je zvarek izmislila hčerka iz prepovedanega mešanega odnosa v suženjski Alabami v 18. stoletju. Roberta naj bi pobegnila od doma in se lotila prostitucije, nato pa preprodajala na črno destiliran džin in druge alkoholne pijače, med drugim tudi ta hudo alkoholni koktajl.

Chatham Artillery Punch

Chatamsko topništvo je v ameriški revoluciji igralo pomembno vlogo, zato so fantje potrebovali tudi kakšno močnejšo pijačo, da niso podlegli Angležem, ko so ti napadli Savannah. Na spletu smo našli recept za celo vojaško enoto. Za 160 oboroženih ljudi potrebujete sedem litrov belega suhega vina, tri litre in pol ruma, dva litra čaja, 36 stisnjenih limon, tri pločevinke očiščenih ananasov, skledo češenj, šest pomaranč in šest steklenic šampanjca. V nekaterih drugih receptih je mogoče najti tudi konjak in viski, ki pa osnovne filozofije ne moreta spremeniti.

Caribou Lou

Zelo močan je še en napitek, ki ima v svoji osnovi rum – natančneje dva ruma. V tem primeru gre za ne premočan kokosov Malibu in, nasprotno, zelo močan rum 151, ki ima več kot 75 odstotkov alkohola. A pravijo, da je izredno piten, za kar gredo gotovo zasluge tudi ananasovemu soku. Razmerje sicer enostavne pijače je namreč 1,5 dela ruma 151, en del Malibuja in pet delov ananasovega soka. Bogato alkoholni pijači, ki se je presenetljivo bojda rodila v Kansas Cityju, v Združenih državah lahko dodajo tudi muškatni orešček ali tonik.

Negroni

Najbolj znana, pa tudi najbolj verjetna zgodba o tem, kako je nastal koktajl Negroni, pravi, da je bil prvič mešan v Firencah leta 1919 v Caffè Casoni, kjer naj bi si grof Camillo Negroni omislil, da spremeni svoj do takrat najljubši koktajl, Americano, in sicer tako, da namesto običajne sode doda džin. Hkrati naj bi dodali tudi pomarančni, ne pa limonin okras, ki je bil značilen za Americano. Kakorkoli, najbolj značilen recept za enega najbolj popularnih koktajlov je tak: tri centilitre džina, tri centilitre sladkega rdečega vermoutha in tri centilitre camparija.

Sazerac

Sazerac je lokalna različica koktajla v ameriškem New Orleansu, poimenovana po blagovni znamki konjaka Sazerac de Forge et Fils, ki so ga okoli leta 1850 začeli uvažati v ZDA in je bil v osnovni verziji glavna sestavina mešanice. Pijača je najpogosteje kombinacija konjaka, rženega viskija, absinta, grenčice in sladkorja. Pravijo, da je to morda najstarejši znan ameriški koktajl, čeprav pravih dokazov ni. Je pa dokazano, da ne gre za lahko pijačo, če vemo, da ima absint 50 odstotkov alkohola, rženi viski pa kar 80 odstotkov.

Bone Dry Martini

Podobno kot Negroni je tudi Bone Dry Martini pravzaprav okrnjena verzija klasičnega koktajla, enega najstarejših. Martini pripravljajo z džinom (ali vodko), ki mu dodajo vermouth, v razmerju šest proti ena za žgano pijačo. Zraven seveda pridejo olive ali rezina limone in veliko ledu. Verzija Bone Dry enostavno nima več vina. V glavni vlogi je žgana pijača, pomagajo olive in led. Nekateri hvalijo ta alkoholni napad, večina pa se drži za glavo. Bone Dry Martini naj bi bil po njihovem mnenju zgolj džin z veliko ledu, ne pa koktajl.