Zaradi erozije tal, ki nastaja zaradi prevelike paše drobnice, sečnje dreves in visokih temperatur, se manjša prihodek številnim kmetovalcem. Tem s pomočjo razvojnih bank in nekaterih državnih donatorjev poskušajo pomagati v nevladni organizaciji Mountain Hazelnuts s preprostim, a učinkovitim programom. Kmetom že desetletje zastonj ponujajo lešnikova drevesa, program pa je naletel na množičen odziv. Velik del površine erodirane zemlje je odtlej zasajen z drevesi lešnikov. Tega projekta socialne ekonomije se med več sto butanskimi kmeti po poročanju Reutersa veseli tudi kmetica Nakimo, ki mora po smrti svojega moža preživljati sedem otrok. Petinšestdesetletna Nakimo je navdušena nad tem, da drevesa lešnikov ne zahtevajo posebne pozornosti. Na pol hektarja zemlje, ki ga poseduje, jih je nasadila 200. Ves njen pridelek odkupi nevladna organizacija. S tako dobljenim prihodkom lahko preživlja svoje otroke, hkrati pa ustvarja še prihranke za vnuke. Lešnike izvažajo v bližnje azijske države. Cilj organizacije, na katero so v preteklosti letele tudi kritike zaradi slabih letin lešnikov in prenizkih odkupnih cen, pa je posaditi 10 milijonov dreves in v projekt vključiti 15.000 kmetov.
Z lešniki do novega zaslužka
Butan je ena od redkih držav, ki so ogljično negativne. Njihovim gozdovom, ki prekrivajo 71 odstotkov površine države – v ustavi pa imajo celo zapisano, da površina gozdov nikoli ne sme biti manjša od 60 odstotkov površine države – uspe posrkati več ogljikovega dioksida, kot ga država proizvede. Kljub temu se tudi v tej državi, ki velja za najsrečnejšo na svetu, soočajo z okoljskimi težavami.
V nevladni organizaciji Mountain Hazelnuts s preprostim, a učinkovitim programom kmetom že desetletje zastonj ponujajo lešnikova drevesa.
