Še vedno najstarejša oseba na svetu, ki je zaključila fakultetni študij, ostaja Lela Burden, ki je leta 1918 svoje šolanje prekinila zaradi pandemije gripe, kasneje pa ga nikoli ni dokončala. Podobno zgodbo ima tudi Paterno. Odraščal je v času velike gospodarske depresije, zato mu je bilo kot otroku iz revne sicilijanske družine omogočeno pridobiti zgolj osnovno izobrazbo. Toda Paterno je bil že od malega učeča se oseba, rad je prebiral knjige. A za veliko depresijo je sledila druga svetovna vojna, v kateri ni bilo časa za učenje – služil je namreč v italijanski mornarici. Tudi po koncu vojne se je posvetil drugim zadevam. Zaposlil se je pri italijanskih železnicah in ob preživljanju družine mu je uspelo dokončati srednjo šolo. Za fakulteto je spet zmanjkalo časa. Z ne več rosnimi 93 leti, v času torej, ko je kot upokojenec končno imel čas, se je hotel še enkrat preizkusiti. Rekel si je, da nikoli ni prepozno, in se vpisal na faks. Njegovi 70 let mlajši sošolci so ga občudovali zaradi zagnanosti, morda tudi zato, ker je seminarske naloge namesto na računalnik tipkal kar na pisalni stroj. Čeprav je imel pri vpisu pomisleke glede tega, kako se bodo do tako starega študenta obnašali profesorji, je prvi dve leti študija v predavalnicah zelo užival. Malce mu je zagodlo le letošnje leto, ko so se zaradi koronavirusa predavanja iz predavalnic preselila na splet. Ob prejemu diplome so mu pred dnevi zaploskali vsi študentje in profesorji, kar je bil za svežega diplomanta le še dodaten razlog, da nadaljuje s študijskim raziskovanjem. Vse tematike svojih seminarskih nalog namerava najstarejši italijanski diplomiranec še podrobneje proučiti in naloge še enkrat na novo napisati.

Ljudje v objektivu Italija Giuseppe Paterno