Sestavili smo splet sporazumov in instrumentov, ki preprečujejo uporabo tega povsem uničujočega orožja in težijo k njegovi dokončni odpravi. Ta okvir ukrepov na žalost že desetletja ne deluje in se celo ruši. Možnost uporabe jedrskega orožja – namerno, po naključju ali kot posledica napačne ocene stanja – je nevarno velika.
Mednarodne napetosti naraščajo, kot tudi razpada zaupanje med državami, ki posedujejo jedrsko orožje, kar lahko preide v nevarna in neposredna soočenja. Medtem ko se vlade pri ohranjanju varnosti močno naslanjajo na jedrsko orožje, politiki krepijo ostro retoriko o njihovi možni uporabi in namenjajo ogromne vsote za krepitev tovrstnega orožja. Govorimo o denarju, ki bi ga lahko veliko koristneje porabili za miren in trajnostni razvoj.
Že desetletja lahko spremljamo, kako grozljive posledice puščajo jedrski poskusi na ljudeh in okolju. Tej relikviji nekdanje dobe bi morali narediti večen konec. To pa lahko doseže le pravno zavezujoča in preverljiva prepoved vseh jedrskih poskusov. Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov se je izkazala za ustrezno, vendar je nekatere države še vedno niso podpisale ali ratificirale, s čimer preprečujejo, da bi v celoti izkoristila svoj potencial kot bistven element v okviru odprave jedrskega orožja.
Poleg podnebnih sprememb tudi jedrsko orožje predstavlja eksistenčno grožnjo za človeštvo. Večina od približno 13.000 jedrskih konic, ki so trenutno v svetovnem arzenalu, je bistveno bolj uničujoča kot obe bombi, ki sta padli na Hirošimo in Nagasaki. Vsaka uporaba bi pomenila humanitarno katastrofo nepredstavljivih razsežnosti.
Vrniti se moramo k skupnemu razumevanju, da v jedrski vojni ni mogoče zmagati, zato se moramo zateči h kolektivni pogodbi sveta brez jedrskega orožja. Ponovno moramo delovati v duhu sodelovanja, ki je že omogočilo zgodovinski napredek v smeri postopne odprave jedrskega orožja.
Združene države Amerike in Ruska federacija imajo v lasti približno 90 odstotkov jedrskega orožja, zato morajo ta proces odprave voditi. Pogodba Novi start ima jasne omejitve. Podaljšanje za pet let bi prineslo prostor za pogajanja o novih sporazumih, vključno s potencialom vključitve drugih držav, ki imajo jedrsko orožje.
Prihodnje leto bodo Združeni narodi (ZN) gostili pregledno konferenco pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki je eden od najuspešnejših mednarodnih varnostnih sporazumov. Gre za edine zaveze, ki temeljijo na pogodbi. Določilo jih je pet držav z največjim jedrskim arzenalom. Slednje so tako prevzele svojo vlogo pri odpravi jedrskega orožja. Pogodba nalaga jasno prepoved pridobivanja ali razvijanja jedrskega orožja. Skoraj univerzalno članstvo pomeni, da mora velika večina mednarodne skupnosti te zaveze spoštovati. Konferenca o pregledu NPT je priložnost, da ustavimo erozijo mednarodnega jedrskega reda.
Na srečo je večina držav članic ZN še naprej zavezana k cilju sveta brez jedrskega orožja. To se odraža v 122 državah, ki so podprle sprejetje Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja. Te države razumejo, da bi bile posledice vsake uporabe jedrskega orožja katastrofalne. Ne moremo tvegati še ene Hirošime ali Nagasakija – ali česa še hujšega. Naj bo misel na trpljenje hibakuš dodaten zagon pri prizadevanju za svet brez jedrskega orožja.
António Guterres je generalni sekretar OZN.
