Zaradi prehitre vožnje je izgubil nadzor nad avtomobilom in zletel s ceste. Pri zavesti je ostal do prihoda reševalcev, potem pa že na poti v bolnišnico na Reki padel v komo. Žena s sinom Tinom je z njegovimi glasbenimi kolegi in oboževalci skoraj ves teden čakala odgovor na vprašanje, ali se bo iz nje zbudil ali ne, dokler danes usoda ni odločila, da je pri 65 letih čas za slovo.

Prvo srečanje s smrtjo preživel

Da bo to njegov zadnji ples, je bilo mogoče zaslutiti po člankih v časopisih, ki so se od njega začeli na neki način poslavljati prav v začetku tega tedna, pa tudi po vedno redkejših Snježaninih izjavah za medije, čeprav bi se lahko obrnilo tudi drugače. Rajko Dujmić se je v preteklosti namreč že večkrat izkazal za žilavega človeka, ki ima tudi veliko srečo. Bližnje srečanje s smrtjo – in ko rečemo bližnje, s tem mislimo, da je praktično vstal od mrtvih – je imel že leta 1992, ko se je predoziral in končal v bolnišnici. »Imel sem 16 utripov srca na minuto. Doktor Sakoman je skakal po meni, ko me je oživljal. Zlomil mi je tri rebra. Na koncu ni imel izbire in mi je v srce dal injekcijo. Vse to sem gledal od zgoraj in se počutil fenomenalno in mirno. Videl sem svojo Snježano, kako joka in vpije, naj ne odidem. Ampak sem hotel oditi, ker sem upal na belo blaženost,« je za revijo Globus pred šestimi leti spregovoril o svojih največjih demonih, alkoholu in drogah, zaradi katerih je večkrat pristal tako na zdravljenju kot v zaporu. Iskreno je priznal: »Sem alkoholik in tega ne skrivam. Ampak niti ena moja pesem ni nastala pod vplivom alkohola ali česa še resnejšega. V takšnem stanju lahko igraš, nikakor pa ne moreš ustvarjati pesmi. Začelo se je s kozarcem vina, počasi pa se je ljubezen do alkohola spremenila v ljubezen do raznobarvnega prahu.«

Uspehi in konec z Novimi fosili

Člani skupine Novih fosilov, s katerimi je sodeloval od leta 1976 do leta 1990, se s to njegovo izjavo niso strinjali. Zahtevali so, da na nastope prihaja trezen, ker tega ni zmogel, pa so sodelovanje z njim končali. In to kljub temu da je bil za milijonske naklade, največje hite in na koncu tudi za naziv diskografsko najuspešnejše skupine na območju nekdanje Jugoslavije odgovoren prav on. Prva pesem, ki jo je napisal za Nove fosile, je bila Sanjaj me, potem pa je kmalu sledil še singel Da te ne volim, ki je bil prodan v 65.000 primerkih. Številke so nato samo še rasle. Plošča Da te ne volim je bila prodana v 170.000 izvodih, album Budi uvijek blizu iz leta 1981 pa že v 500.000, ne gre pa pozabiti niti odlične pop plošče iz leta 1986 Za dobra stara vremena in na pesem Ja sam za ples, s katero so leta 1987 nastopili na Evrosongu in je bila kot singel objavljena v devetih evropskih državah.

Nad Dujmićem je zaradi njegove zasvojenosti obupal marsikdo, nikoli pa njegova žena Snježana, čeprav je morala z njim pretrpeti veliko več kot Novi fosili. Z njim je ostala tudi po burnih prepirih in kakšnem udarcu, za medije pa poleg tega, da je zatrjevala, da mu bo za vedno stala ob strani, vsakič poudarila tudi to, da ga je najbolj prizadel prav razhod z Novimi fosili.

A Novi fosili niso bili njegov edini uspeh. Pisal je glasbo za skupine, kot so Srebrna krila in Riva, za katero je leta 1989 ustvaril evrosongovsko Rock me, ter sodeloval s solisti, med katerimi je bil tudi Milo Vasić, ki ga je preimenoval v Jasmina Stavrosa. »Ob neki priložnosti mi je rekel: ti imaš grški izraz na obrazu, moraš se pisati Stavros. Potem pa me je vprašal, kako je ime moji mami. Ko sem mu rekel Jasna, je kot iz topa izstrelil, od zdaj si Jasmin. In res, od tedaj sem Jasmin Stavros,« je povedal Stavros, ki je Dujmića spoznal, še preden je začel solo kariero, kakopak ob točilnem pultu priljubljenega zagrebškega kluba Saloon, kjer so se radi zbirali glasbeniki. Dujmić je za Stavrosa ustvaril več hitov, od pesmi Umoran do Ljubio sam anđela, ena od njegovih najbolj znanih pa je skladba Moja domovina, ki jo je napisal z Zrinkom Tutićem in jo je leta 1991 odpel hrvaški Band Aid oziroma okoli 40 najbolj znanih hrvaških glasbenikov. Svoj edini solo album Nizvodno od raja je izdal dve leti pozneje, malokdo pa ve, da je prvo avtorsko pesem Smij se napisal že pri 13 letih. Izvedla jo je skupina Marina Škrgatića, in to prav v Ljubljani, na Boom festivalu leta 1972.