Iz istega razloga, kot je omenjeno v povzetku, svet pozna tudi Lolonga, enega največjih slanovodnih krokodilov, kar so jih kdaj odkrili, ki je za nekaj centimetrov daljši od omenjenega morskega psa.
V iskanju Kamakai
Znanstveniki so se v 19. epizodi SharkFesta, ki jo bodo še do 9. avgusta predvajali na kanalu National Geographic, odločili, da najdejo Kamakai, samico tigrastega morskega psa, opaženo v Francoski Polineziji, za katero mislijo, da je eden najbolj fascinantnih tigrastih morskih psov, kar jih je ujela kamera drznega potapljača. Toda zunaj vseh okvirov senzacionalizma, povezanega s takšnimi zgodbami, strokovnjaki menijo, da lahko od teh velikanov dobijo veliko neobdelanih znanstvenih podatkov, iz katerih bi se lahko veliko naučili. »Ali je vredno samo pripovedovanje zgodbe o velikem morskem psu? Zagotovo ne,« meni Chris Fischer, tudi ustanovni predsednik Ocearcha, organizacije, ki se ukvarja z zbiranjem podatkov, ki so jih pridobili od te velike živali. Po drugi strani Fisher zagovarja, da je lahko, če je takšna žival varno ujeta, vzorčena, označena in nato spuščena nazaj v svoje okolje, vseeno koristna za znanost. »S sledenjem velikim samicam, kot je Deep Blue, lahko na primer razkrijemo, kje se beli morski psi parijo, kam gredo in kje rojevajo,« je povedal Fischer in dodal, da je za vrsto, kot je beli morski pes, ki je ogrožena, to ključni podatek pri iskanju rešitve, kako jo najbolje zaščititi.
Okno v preteklost
Obstaja pa še en dober razlog za dokumentiranje največjega od velikanov – veliko nam lahko povedo o preteklosti. »Resnično velike živali so koristne podatkovne točke,« je povedala Stephanie Drumheller - Horton, ki na Univerzi v Tennesseeju preučuje starodavne sorodnike krokodilov. Na primer, ko poskušate ugotoviti, kaj je 12-metrski Sarcosuchus imperator – z vzdevkom supercroc – jedel v obdobju krede, je koristno preučiti prehrano največjih krokodilov danes. Lolong, ki je leta 2013 na Filipinih umrl v ujetništvu, je v divjini verjetno jedel ribe, ptice, sesalce in celo živino. »Prav na podlagi živih skupin lahko domnevamo, kaj se je dejansko dogajalo z njihovimi predniki,« je povedala Drumheller-Hortonova.
»A če pogledate zgodovinske zapise nekaterih teh živali, na primer mant in morskih psov, boste videli, da so bile včasih bistveno večje od tistih, ki jih trenutno vidimo v oceanih,« je omenil Andrea Marshall, raziskovalec pri National Geographic Society, in razložil, da to pomeni, da smo lovili največje, najstarejše in najbolj zrele posameznike.
Ko je veliko slabo
Živali, ki zrastejo do velikanov, so kombinacija številnih dejavnikov, vključno z dobro genetiko in zdravimi ekosistemi. Toda ta uspeh je lahko tudi tarča na njihovem hrbtu. Vzemite ribo aligator gar, prazgodovinsko sladkovodno ribo z juga ZDA, ki lahko zraste več kot osem metrov v dolžino in tehta več kot 300 kilogramov. »Ko doseže določeno velikost, je zelo malo plenilcev, ki jo lahko požrejo,« je kot primer povedal Solomon David, vodni ekolog z Univerze Nicholls State v Louisiani. Prav tako je omenil, da preveč impresivnih rib ubijejo zaradi trofej, kar ima negativne posledice za vrsto, ki velja v nekaterih delih njenega območja za redko in ogroženo.
