Zgolj gol je M. Mandarića delil od tega, da bi mu uspela vratolomna igra in bi Olimpija spet postala prvak. Nasprotujoč vsem javnomnenjskim nekorektnostim. Kajti javnomnenjsko je Celje bolj simpatično od Olimpije. Ne samo zato, ker ni bilo še nikdar prvak, ker ga vodi trener, ki se mu privošči uspeh, ker je v primerjavi z Olimpijo klub s stabilno »špuro«, z na videz skromnejšo zasedbo in drugimi obče bolj čislanimi značilnostmi od Olimpijinih.
A težko se je izogniti vtisu, da je Celje v osnovi bolj simpatično tudi zato, ker ni iz Ljubljane. V tej državi je Ljubljana pač prevzela status Beograda nekoč. Ob tem, da je postala prestolnica države, je postala tudi metafora za vse slabo, Olimpija pa daleč od tega, da je zveličaven kolektiv. V praksi to pomeni, da so bile malodane vse enajstmetrovke, ki se jih je letos dosodilo Olimpiji, na spletnih forumih večinsko tolmačene kot neupravičene, odločilno razveljavljen gol v predzadnji tekmi proti Aluminiju, ki so jo Ljubljančani usodno izgubili, pa kot korektna sodniška odločitev. Kot tudi izključitev ključnega Menala. Kar pa pomeni vsaj naslednje: da je za ekipo, ki je na domačem terenu in v malodane odločilni tekmi za naslov prvaka deležna takšnega sojenja, težko reči, da je privilegirana.
Glede na to, da se v prvo ligo vrača Koper, ki bo ob Sežani drugi prvoligaš, se postranskih pomoči ne more nadejati niti Gorica, ki v nedeljo s Triglavom igra prvo kvalifikacijsko tekmo za prvoligaški status. Povratna tekma v Kranju bo v četrtek. Triglav, ki je v nasprotju z Goričani v tekmovalni formi, je favorit, kranjski trener Šmit pa opozarja na protinapade Gorice. Pazljiv bo, kar v stavniškem smislu navaja na 1,70 vredno stavo, da skupno ne bosta padla več kot dva gola. Glede na značaj tekme ne gre pozabiti na remi ob polčasu, za kar stavnica ponuja koeficient 2,05, ne velika drznost pa se zdi tudi 3,10 vredna stava na končni remi.
