Sindikat voznikov bo na sodišču zahteval razkritje načina delovanja algoritma aplikacije podjetja Uber, ki avtomatizirano določa, kateremu ponudniku bo dodeljen posamezen prevoz. Britanski Sindikat delavcev in kurirjev, ki svoje delo opravljajo s pomočjo mobilne aplikacije (App Drivers and Couriers Union), je danes na okrožnem sodišču v Amsterdamu vložil precedenčni zahtevek, na podlagi katerega bi moralo ameriško podjetje razkriti, po kakšnem ključu znotraj aplikacije poteka avtomatizirana izbira voznikov.
Sindikat meni, da je transparentnost poslovanja podjetja ključna in da lahko le na ta način ugotovijo, ali je Uberjev sistem dodelitve prevozov morebiti neenakopraven ali diskriminatoren. S pomočjo vpogleda v podatke in algoritem naj bi imeli delavci tudi večjo kolektivno pogajalsko moč pri določanju delovnih obveznosti in honorarjev, in sicer v večji meri, kot je možno sedaj.
Pred ameriškim podjetjem je zanimivo obdobje, ki bo pomembno vplivalo na njihov poslovni model v Veliki Britaniji. Uber namreč jutri na Otoku za nameček začenja sodno pot na vrhovnem sodišču, potem ko je vložilo pritožbo zoper razsodbo, ki mu narekuje, da voznikom, ki so v veliki večini samozaposleni, pripada status zaposlenih. Posledično to pomeni, da bi moral ameriški gigant, ki je leta 2019 zabeležil več kot 14 milijard dohodkov, svojim voznikom zagotoviti pomembne delavske pravice, kot sta na primer minimalna plača in plačan dopust. Razsodba je odmevna, saj bo, v kolikor Uberju ne bo uspelo s pritožbo, pomembno spremenila status samozaposlenih, honorarnih in v veliki meri prekarnih voznikov. V Veliki Britaniji tako kot drugje po svetu beležijo porast zaposlitev, ki pod pretvezo manjših, občasnih del skrivajo elemente rednih delovnih razmerij.
Podatki, ki krojijo življenja delavcev
Britanski Guardian recimo navaja, kako so zaradi porasta spletnega nakupovanja med koronakrizo pri mednarodnem kurirskem podjetju DPD najeli 6000 samozaposlenih kurirjev. »Pravzaprav gre za porazdelitev moči,« je zahtevek komentiral glavni zastopnik sindikata voznikov in kurirjev, nizozemski odvetnik Anton Ekker. »Uber prek nadzora nad podatki in avtomatiziranega procesa odločanja nadzoruje svoje voznike. Aplikacija na dnevni ravni več milijonkrat določi, komu gredo krajše in lažje vožnje. Ampak pri tem ne gre samo za Uber, problem je prisoten tudi drugod. Algoritmi in podatki predstavljajo pomembne vzvode moči, ljudje, ki so jim podvrženi, pa se tega sploh več ne zavedajo.«
V zahtevku, ki je vložen na sodišču, sindikat trdi, da Uber svoje voznike etiketira na podlagi zamud, profesionalizma ali preprostih oznak, kot na primer »neprimerno obnašanje«, »policija« in tako dalje. V sindikatu trdijo, da Uber svojim voznikom ni zadostno pojasnil okoliščin in načina, po katerem presoja ustreznost in ocenjuje voznike. Iz zahtevka sledi, da Uber voznikoma Azeemu Hanifu in Alfieju Wellcoatu ni dovolj dobro pojasnil, kako se zbirajo in obdelujejo njuni osebni podatki. Omenjena voznika in člana sindikata na podlagi uredbe o varstvu podatkov zahtevata vpogled v njun vozniški profil, komentarje zaposlenih pri Uberju in način rabe njunih podatkov.
Uredbi o varstvu podatkov na Nizozemskem in v Veliki Britaniji sta sicer podobni in dajeta posameznikom pravico do vpogleda v profiliranje, kar zajema ocene posameznikove zanesljivosti, obnašanja in sledenje njegovi lokaciji. Uber je v uradni izjavi zagotovil, da se sicer trudi ugoditi zahtevkom glede osebnih podatkov in zavrača zahtevke le v primerih, ko ti podatki preprosto ne obstajajo ali pa bi razkritje pomenilo poseg v pravice drugih oseb.
