Želvje, kačje meso, meso mačk cibetovk in ježevcev je bilo del običajne ponudbe v mestu Guangdžov na jugu Kitajske. Trg divjih živali je po nekaterih ocenah v svetovnem merilu vreden 67 milijard evrov in pomeni vir dohodka za približno 15 milijonov ljudi. Do nedavnega je kitajska oblast v imenu boja proti revščini s subvencijami celo spodbujala trgovanje z divjimi živalmi. A koronavirus je trg postavil na glavo, saj naj bi se izbruh začel ravno s prenosom okužbe z živali na človeka. Tržnice z divjimi živalmi širom države so bile v luči tega zaprte, nejasno pa ostaja, ali je ukrep začasen ali pa bo sčasoma vendarle prenesen v zakonodajo. Okoljevarstveniki na drugi strani opozarjajo, da so tovrstne prepovedi le kratkoročna rešitev.
Eden izmed mnogih, ki pozorno spremljajo ukrepe oblasti, je tudi rejec Wang Haožu s svojo ženo Pan na farmi kakšno uro vožnje iz Guangdžova. Že več kot desetletje namreč za namen vzreje v džunglskem pasu za hišo lovi ježevce. Na enega malega ježevca običajno zasluži 45 evrov, kar se za odraslo žival prevede v okroglih 180 evrov. Prodaja je sicer zaradi novih ukrepov že nekaj mesecev nična. Okoljevarstveniki si po drugi strani prizadevajo sprejetje še strožje zakonodaje, ki bi na eni strani zaščitila ogrožene vrste, na drugi pa preprečila morebitne nove pandemije. Kitajska oblast je tako prejšnji mesec z najvišjo stopnjo zaščite zavarovala kritično ogrožene luskavce, katerih meso in luske na Kitajskem uporabljajo v njihovi tradicionalni medicini.
Krčenje ekosistemov
Tamkajšnje okoljevarstvene organizacije so pozdravile nove ukrepe in želijo trajno prepoved prodaje zagotoviti tudi za druge divje živali. Li Šuo iz Greenpeacove pekinške podružnice je dejal, da je javnost zelo dobro sprejela njihovo kampanjo. »Izkoristili smo moment v času izbruha covid-19, saj si tako politika kot javnost želita zajeziti nadaljnje širjenje bolezni.« Ob tem kitajski okoljevarstveniki poudarjajo, da so njihova prizadevanja del širšega, svetovnega boja. Znanstveniki in aktivisti opozarjajo, da je potrebno z zakonodajo zaščititi predvsem biotsko raznovrstnost in ne zgolj tistih vrst divjih živali, ki dosegajo visoke vrednosti na trgu.
Nedavno tega smo na Dnevniku poročali o izsledkih raziskave in opozorilih Organizacije združenih narodov pred nadaljevanjem trenda pojava nalezljivih bolezni živalskega izvora. Človekovo izkoriščanje in vse bolj invazivno poseganje v naravno okolje namreč povečuje stik udomačenih živali in ljudi z divjimi živalmi. Zaradi zoonotskih bolezni, bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka, v razvitem svetu sicer vsako leto umre približno dva milijona ljudi. Od leta 2000 so zoonotske bolezni stale gospodarstvo 88 milijard evrov, koronavirus naj bi k temu predvidoma dodal slabih osem trilijonov evrov. Organizacija združenih narodov (OZN) opozarja, da se pojav tovrstnih bolezni ne bo ustavil, če ne zajezimo izkoriščanja narave in ne prenehamo z uničevanjem in krčenjem ekosistemov.
