Finančni ministri in guvernerji ugotavljajo, da se bo globalna gospodarska dejavnost letos zaradi pandemije močno skrčila, obeti za pričakovano postopno okrevanje v naslednjem letu pa ostajajo negotovi.
"Odločeni smo, da uporabimo vsa razpoložljiva orodja ekonomske politike, da zaščitimo človeška življenja, delovna mesta in prihodke, podpremo okrevanje globalnega gospodarstva in izboljšamo odpornost finančnega sistema, istočasno pa zmanjšamo negativna tveganja," piše v sklepni izjavi današnje video konference.
Članice skupine G20 zagotavljajo, da sprejemajo "takojšnje in izredne ukrepe" za odgovor na pandemijo in njene zdravstvene, socialne ter gospodarske vidike, med drugim s sočasnim ukrepanjem na področju denarne in javnofinančne politike.
"Fiskalne in denarne politike bodo še naprej delovale komplementarno, in to, dokler bo treba," pravijo vodilni svetovni finančniki in zagotavljajo, da bo skupina G20, ki jo kot zelo raznorodno združenje zaznamuje vrsta razkolov in nesoglasij, pri čemer imajo največje posledice tista med Kitajsko in ZDA, "sprejemala skupne ukrepe za okrepitev mednarodnega sodelovanja".
K ukrepanju je G20 pozvala tudi generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva. Ob tem, da prednostna naloga ostaja javnozdravstveni odziv na pandemijo, bosta morala biti denarna in javnofinančna politika po njenih besedah ekspanzivni, dokler ne bo zagotovljen varen in trajen izhod iz krize. Ekonomska politika bi morala vzeti v zakup tudi, da bo pandemija privedla do nekaterih strukturnih sprememb v gospodarstvu, saj se bodo nekateri sektorji morda skrčili na dolgi rok, spet drugi pa se bodo dodatno razvili.
Ob tem je spomnila, da je IMF v tej krizi že pomagal 72 državam, v skladu pa bodo proučili možnosti dodatnih orodij za pomoč prizadetim članicam.
Finančni ministri in guvernerji so danes spomnili na sredi aprila dogovorjeni akcijski načrt za ukrepanje v tej krizi in ob zavedanju, da so potrebni dodatni koraki za zagon gospodarstev po zdravstveni krizi, zadolžili delovne skupine, da do oktobrskega srečanja v okviru jesenskega zasedanja IMF in Svetovne banke pripravijo predlog nadgrajenega akcijskega načrta.
Do takrat bi lahko skupina G20 podprla tudi podaljšanje začasne prekinitve odplačevanja posojil najrevnejših držav, ki se še posebej težko soočajo s pandemijo koronavirusa. To bo odvisno od nadaljnjega poteka krize. Prekinitev trenutno traja do prihodnje pomladi, do danes pa je zanjo zaprosilo 42 držav, tako da je bilo preloženo odplačevanje 5,3 milijarde dolarjev obveznosti.
K podaljšanju te začasne prekinitve do konca 2021 je G20 danes pozval tudi predsednik Svetovne banke David Malpass, ki je posvaril, da bosta zdravstvena in gospodarska kriza privedli do dodatnega poglabljanja revščine in zadolženosti najranljivejših držav. "Razmere v državah v razvoju so vse bolj brezupne. Časa je malo," je opozoril in pozval k hitremu ukrepanju tudi za zmanjšanje dolžniškega bremena oz. odpis dolga. Podobno sporočilo je dala tudi Georgieva.
Pandemija je sicer vplivala tudi na načrte o globalnem dogovoru za prenovo davčne ureditve, ki bo bolje prilagojena novi digitalni realnosti in bo v večji meri preprečevala izogibanje plačevanju davkom. G20 naj bi se k temu vrnila oktobra in nemški finančni minister Olaf Scholz je za nemško tiskovno agencijo dpa ocenil, da bodo takrat na mizi konkretni predlogi za globalni mehanizem obdavčitve digitalnih storitev.
