Inšpektorji uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so med 13. majem in 15. julijem prodajalcem na stojnicah in tržnicah zaradi nepravilnega navajanja porekla in neustreznega zagotavljanja sledljivosti zasegli tri stojnice ter 531 kilogramov sadja in zelenjave. Dvakrat se je to zgodilo na Primorskem in enkrat na Gorenjskem. Med zaseženim je bilo največ češenj, marelic in jagod, največ kršiteljev pa so znova odkrili med prodajalci na obcestnih stojnicah. Zanje uprava za varno hrano poudarja, da niso najbolj zaupanja vredna mesta za nakup sadja in zelenjave. Na to so pristojne državne institucije nedavno opozorili tudi župani vseh štirih obalnih občin. Ob goljufanju potrošnikov s poreklom sadja so izpostavili tudi pomanjkljivo higieno na stojnicah ob cestah, saj prodajalci največkrat nimajo na voljo niti tekoče vode niti sanitarij.
Slovenska imena – tuji lastniki
Finančna uprava in uprava za varno hrano nemočni ugotavljata, da sadje in zelenjavo ob cestah prodajajo študenti, in to prek pravnih oseb, ki imajo v Sloveniji le poštni predal, njihove odgovorne osebe pa živijo v tujini, v glavnem v Srbiji in Severni Makedoniji. Firme, ki velikokrat nosijo slovenska imena (Briška gajbica, Sadna dežela…), ustanavljajo za kratek čas, praviloma za manj kot leto dni, če neki pravni osebi prepovedo opravljanje dejavnosti, iste fizične osebe takoj ustanovijo drugo podjetje. Kmalu zatem ukinejo plačilni in transakcijski račun, zato pravnomočno izrečenih kazni nihče ne more izterjati od njih.
Tovrstne goljufije naj bi zajezil popravek zakona o kmetijstvu, ki predvideva, da bodo smele pravne in fizične osebe kmetijske pridelke prodajati le na mestu pridelave oziroma predelave, v registriranih ali odobrenih obratih, iz registriranih premičnih prodajnih objektov, s prodajo od vrat do vrat ter na stojnicah na registriranih tržnicah, sejmih, prireditvah in v zaprtih javnih prostorih.
Pa bo to učinkovita rešitev? Erna Skok, ki ima v bližini Maribora sadjarsko kmetijo in svoje pridelke prodaja tudi na tržnici, meni, da ne. Edino učinkovito rešitev vidi v tem, da bi prekupčevalcem, ki so jih zalotili pri goljufiji, onemogočili, da bi eno firmo zaprli in že naslednji dan odprli novo za opravljanje iste dejavnosti. »Takšni se s prodajo sadja in zelenjave nekaj let ne bi smeli ukvarjati,« je prepričana Skokova.
Od Ankarana do Portoroža na stojnicah enaki prti
Največ stojnic s sadjem in zelenjavo je okoli Ljubljane, na Gorenjskem in na primorskih cestah. So med ponudniki tudi lokalni pridelovalci ali le preprodajalci iz tujine pripeljanega sadja? »Če kot laik pogledam celostno podobo obcestnih stojnic s sadjem in zelenjavo, ki imajo vse od Ankarana do Portoroža enake prte, in ko vidim, da jih oskrbuje isti kombi ali isto tovorno vozilo, je domačinu slika zelo hitro jasna. Tisti, ki se mimo pripeljejo naključno, pa verjamejo napisu na stojnici, da so kupili domači oziroma lokalni pridelek,« pravi izolski župan Danilo Markočič in dodaja, da sta na stojnicah ob cesti Portorož–Izola le dva lokalna pridelovalca sadja in zelenjave. Lokalne proizvode je ob sredah in sobotah mogoče kupiti tudi na izolski tržnici, kadar koli pa pri kmetih doma.
Prodaja ob cestah Markočiča kot župana skrbi, saj tam sledljivost sadja in zelenjave velikokrat ni zagotovljena. »Ponudniki kupce zavajajo z napisi domače, lokalno, zato bomo zadovoljni z vsako rešitvijo, ki bo uredila to področje,« glede napovedanih sprememb zakona o kmetijstvu pravi župan Izole. To področje nameravajo urediti tudi v novem občinskem prostorskem načrtu, ki naj bi ga sprejeli še letos. »V njem bomo zelo jasno opredelili, da prodaje ob cesti ne podpiramo in da je brez soglasja občine ne bomo dovolili niti na zasebnih zemljiščih,« napoveduje Danilo Markočič.
