Letošnji 25. Riklijev pohod na Bledu se je začel drugače kot običajno. Epidemiološko stanje je zahtevalo ustrezno varnostno razdaljo med okoli 80 pohodniki, ki so se ga v nedeljo udeležili. Tudi krvnega sladkorja in tlaka jim organizatorji niso izmerili. Zbrane je pred zaprtim hotelom Rikli Balance v jutranji pozdrav o resnosti nevarnosti širjenja koronavirusa poučil mag. Leopold Zonik, dr. med., direktor Zdravstvenega doma Bled in idejni vodja Riklijevih pohodov.
Rikli je za Bled to, kar je Mozart za Dunaj
»Korona nas je spremenila, lahko pa tudi v tem času veliko črpamo iz Riklijevih načel, po katerih mora biti človek ves čas kondicijsko pripravljen, pravilno se mora prehranjevati, imeti ustrezen ritem počitka…« je Zonik naštel zdravilčeva glavna načela. Spoznavati jih je začel, kot se spominja, po naključju, ko je prišel na Bled. »V roke mi je prišlo gradivo, ki je bilo arhivirano v Turističnem društvu Bled. Bil sem navdušen. V njegovih načelih sem se našel. Kot zdravnik se tudi sam držim tega, da je treba z ljudmi delati bolj preventivno kot kurativno. Treba je poskrbeti, da ne bodo zboleli, jih krepiti in učiti, kako zdravo živeti,« opisuje. Sprva so riklijanstvo, kot so temu rekli, gojili skupaj s prebivalci Bleda, potem pa je to preraslo v širši impulz, ki so ga povzeli tudi nekateri turistični delavci. »Rikli je za Bled to, kar je Mozart za Dunaj,« meni idejni vodja pohoda.
Švicar Arnold Rikli velja za začetnika intenzivnega turizma na Bledu. Pred 150 leti je v tem kraju ustanovil »naravni zdravilni zavod«, ki je predstavljal svojevrstno metodo zdravljenja. Svojim pacientom je svetoval tudi vsakodnevno potenje ob dejavnosti in prav vzpon na hrib Straža nad Bledom je bil idealna priložnost za to. Na jasi pod vrhom so udeleženci pohoda pod vodstvom športnega animatorja Aljaža še malo telovadili, potem pa so se na vrhu hriba razveselili zdravega zajtrka v Riklijevem slogu.
Spodbuda za zdravo življenje
Da bo telovadba sredi pohoda tako dobro dela, si Helen Žerovnik, ki je na Bled pred 21 leti prišla iz Anglije, ni mislila. »Ne ukvarjam se s športom. Vedno sem mislila, da to ni zame, na pohod sem šla na povabilo prijateljice. Zdaj pa mi je telovadba tako prijala, da razmišljam o obisku ure joge,« nam je zaupala. Ljerka Benčič z Bleda nasprotno živi v skladu z Riklijevimi načeli oziroma načeli zdravega življenja, predvsem veliko hodi v hribe. Na pohodu je bila že večkrat, tokrat pa je nanj povabila še hčerko in vnukinji iz Vipave, ki sta zaradi stanja v državi ostali brez tabora. »Zelo lepo je. Malo telovadimo, malo slišimo o Rikliju. Človek vedno kaj novega izve,« je navdušena Benčičeva.
Tako so po tistem, ko so pohodniki pozajtrkovali na vrhu hriba z neverjetnim razgledom na Blejsko jezero, najprej dobili žig v spominsko knjižico in izvedeli veliko zanimivega o Rikliju. Vojko Zavodnik, avtor obsežne monografije o zdravilcu, je pravi leksikon za to. »Imel je sedem glavnih pravil zdravega življenja in 24 vseh skupaj, njegov moto pa je bil: Voda seveda koristi, še več zrak in največ svetloba,« opozarja Zavodnik. Med drugim je Rikli svetoval redno dejavnost, zmerno prehranjevanje z le redkim uživanjem mesa ter izogibanje alkoholu. Nekateri udeleženci pohoda so bili z Riklijevimi nauki seznanjeni, vsak pa je imel svoj razlog za udeležbo na pohodu. Najstarejši udeleženec, 89-letni častni občan Bleda Mirko Vovk, gre rad v hribe v družbi; Petra Jamnik s Turjaka je s prijateljico Tanjo Ahlin dan izkoristila za odkrivanje novih kotičkov Slovenije; družini Mariane Pinto Veiga, ki izhaja iz Brazilije, a živi v Radovljici, pa je pohod pomenil izvrsten začetek poletja. Nekateri so pohod končali na okrepčilu v pristanišču Mlino, drugi so se pred zdravim kosilom in osvežilnim kopanjem v Blejskem jezeru v Zaki povzpeli še na bližnjo Malo Osojnico.
