Izvedenec za balistiko Franc Sablič je danes vztrajal pri svojem izvedenskem mnenju, ki je za dr. Milka Noviča, obtoženega umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika, zelo obremenjujoče. Če bi ga strnili: prvič, na podlagi zbranih dokazov je Novič najverjetnejši strelec. In drugič, Novičevo pojasnilo, kako to, da so na njem in njegovi jakni našli sledi streljanja, je iz trte izvito. Z verjetnostjo, ki meji na gotovost, je kontaminacija z delci streljanja, kot jo opisuje, praktično nemogoča, je vztrajal izvedenec.
Na obtoženem so 23 ur po umoru (zgodil se je 16. decembra 2014 ob 19.40) našli ostanke streljanja, tako imenovane GSR-delce. Na rokah in laseh so jih našli sedem, in to enake sestave kot pri delcih na tulcu, najdenem na kraju kaznivega dejanja. Našli so jih tudi na Novičevi jakni. Obtoženi pravi, da se je z GSR-delci »okužil« na strelišču v Gameljnah. Tam je nazadnje streljal kako leto pred umorom. Sicer ne v jakni, jo je pa dal na polico v bližini. Prav tako je v znanstvene namene iz košev jemal različne prazne tulce in jih dajal v žepe jakne. To oblačilo je kasneje še nosil, prav tako ga je imel na sebi, ko je šel na policijo na odvzem sledi. Pravi, da je takrat dal roke v žepe, potem pa se z rokami dotikal še las. Sablič tej razlagi o kontaminaciji ne verjame. Danes je ponovno opozoril, da je Novič na strelišču streljal z različnimi kalibri in orožji, leto kasneje pa na njem niso našli drugih delcev, pač pa le tiste z enako sestavo kot na tulcu s kraja umora. Sledi streljanja so našli na delih telesa, ki so značilni za strelce. Poleg tega so v žepih našli le zelo majhno število delcev – da bi jih s seganjem v žep del prenesel na roke in naknadno spet del na lase, se mu ne zdi verjetno.
Po stanovanju nobene druge sledi
Dr. Miran Čeh, predavatelj na mariborski univerzi in vodja centra za elektronsko mikroskopijo in elektronsko analizo na Inštitutu Jožefa Stefana, pa je povsem drugačnega mišljenja. V pisnem mnenju, ki ga je izdelal na pobudo obrambe, danes pa predstavil sodnemu senatu, je navedel, da so GSR-delci prišli na Novičev plašč na strelišču in ne ob umoru. Ob tem je navedel, da so daleč največ delcev našli na zgornjem hrbtnem delu jakne in ne na spodnjem delu rokavov, kar bi bilo značilno za streljanje. Koliko je ta podatek verodostojen, je sicer vprašanje. Ob prvi analizi so namreč forenziki vzeli sledi le z rokavov, s celotnega oblačila pa po nalogu sodišča šele več mesecev kasneje. Tožilstvo trdi, da so jakno vmes prelagali in zlagali in da so se tako sledi lahko prenesle z enega dela na drugega. Kljub temu je Čeh vztrajal, da je zagovor o kontaminaciji logičen. Sablič je njegovo mnenje, kot tudi mnenje dr. Vojina Maštruka, na katerega se je prav tako obrnila obramba, označil za pristransko. Šlo naj bi za teoretiziranje strokovnjakov, ki nikoli nista opravljala analiz GSR-delcev.
Noviču so sicer zasegli več jaken, visele naj bi druga poleg druge in se dotikale. Na nobeni razen že omenjene niso našli GSR-delcev, prav tako ne na nobeni drugi površini v stanovanju, čeprav so jemali sledi marsikje, med drugim z glavnika, tipkovnice, tudi psa. Na vprašanje, kako je to mogoče, je Čeh odvrnil, da je prenos s tkanine na roke veliko bolj verjeten kot s tkanine na tkanino. Kontaminacija z rok na druge predmete pa malo verjetna.
