Kot je spomnil Kacin, vlada že več dni in tednov opozarja na velika druženja, na katerih se lahko širi novi koronavirus. Zlasti na večjih zabavah se je dogajalo, da organizatorji niso znali navesti niti 10 odstotkov prisotnih, je bil kritičen.
Zato bo v prihodnje zbiranje med 10 in 50 ljudi dovoljeno le, če bo organizator razpolagal s seznamom prisotnih. Nanj bo moral vnesti ime, priimek, natančen naslov in telefonsko številko udeležencev. Seznam bo moral hraniti mesec dni in ga nato uničiti. Kacin je izpostavil, da gre za podatke, ki jih od Slovencev denimo zahtevajo tudi hrvaške oblasti ob prestopu meje.
Vlada želi z vodenjem evidenc olajšati delo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je po Kacinovih besedah že na meji zmogljivosti. Če se med udeleženci pojavi oseba, okužena z novim koronavirusom, bo torej lahko NIJZ hitreje dosegel vse udeležence in jih poslal v osamitev ali karanteno.
Pravilo bo denimo veljalo tudi za poroke, čeprav gre načeloma za zasebne dogodke. "Povabljeni morajo vedeti, da bo organizator moral pobrati njihove podatke," je dejal Kacin. Ukrep je po njegovih besedah v prvi vrsti namenjen zaščiti udeležencev, odgovornost za njegovo izvajanje pa nosi prireditelj.
Spremembe medtem ne veljajo za število ljudi v gostinskih lokalih ali na avtobusih, v teh primerih ni treba zbirati podatkov o strankah. Dovoljene so tudi maše, pri čemer je Kacin izrazil prepričanje, "da bo odslej naprej duhovnik, ki bo maševal, vedel tudi, kdo je pri maši".
Še naprej so dovoljeni tudi denimo športni dogodki z do 500 udeleženci. Po besedah Kacina pa je nujno, da je na takem dogodku prisotna redarska služba, da je določen sedežni red in zagotovljena ustrezna razdalja med ljudmi. Če lahko organizator zagotovi take pogoje, lahko denimo pripravi tudi koncert.
Omejevanje delovnega časa gostinskih lokalov?
Vlada sicer resno razmišlja o omejevanju dovoljenega delovnega časa gostinskih lokalov. V javnosti so namreč odmevali primeri, ko so se nekateri lokali v zadnjih tednih ponoči spremenili v nočne klube.
Zaenkrat se za to še ni odločila, je pojasnil Kacin, bo pa v gostinske lokale usmerila poostren inšpekcijski nadzor. Če se bo pokazalo, da v lokalih spoštujejo priporočila in zahteve NIJZ, "potem morda to ne bo potrebno", je glede omejevanja delovnega časa dejal Kacin. Ob tem pa je dodal, da zdravstvene inšpektorje v prihodnjih dneh čaka "več poznopopoldanskega in nočnega dela".
Po besedah Kacina se vlada še naprej najbolj boji zasebnih zabav in zasebnih velikih druženj. Prav tako se "resnično bojimo" posledic maturantskih izletov, je dodal. "Z ozaveščanjem udeležencev oz. njihovih staršev skušamo vplivati, da bi bilo tega manj," je dejal.
Sicer vlada pripravlja tudi dopolnitev odredbe ministrstva za zdravje, s katero se določajo ogrožena območja zaradi nalezljive bolezni covid-19. To so zaenkrat posebni socialno varstveni zavodi za odrasle, varstveno delovni centri, ki opravljajo tudi institucionalno varstvo odraslih duševno in telesno prizadetih oseb ter pomoč na domu družinam duševno in telesno prizadetih oseb, socialno varstveni zavodi za usposabljanje in zavodi za prestajanje kazni zapora.
V odredbo naj bi vlada umestila tudi zdravstvene ustanove oz. bolnišnice. Kacin je napovedal, da bo dopolnjena odredba v uradnem listu objavljena "v najkrajšem možnem času".
Logarjeva: Stanje na infekcijski kliniki na meji kadrovskih in prostorskih zmogljivosti
Mateja Logar iz Univerzitetno kliničnega centra Ljubljana je na novinarski konferenci vlade v zvezi s covidom-19 dejala, da je stanje na infekcijski kliniki na meji kadrovskih in prostorskih zmogljivosti. Dodala je, da bo ob slabšanju stanja potrebna pomoč drugih oddelkov, od dodatnem poslabšanju pa tudi ukinitev rednih programov drugih oddelkov.
Bolnišnice v Sloveniji po njenih besedah v tednih po koncu epidemije skušajo spraviti na zeleno vejo čakalne vrste, ki so se nabrale v času, ko ni bilo možno povsem redno delo zaradi velike števila bolnikov, ki so imeli okužbo z virusom SARS-CoV-2 in so potrebovali zdravljenje v bolnišnici.
"Vsi naši napori so zdaj usmerjeni v to, da tokrat ne bi bilo treba ukinjati rednih programov bolnišnic, ampak da bi lahko posamezni oddelki prilagodili svoj program in sprejemali bolnike s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje," je v luči morebitnega drugega vala okužb v Sloveniji dejala Logarjeva.
Če bi se stanje poslabšalo, bi lahko slovenske bolnišnice, ki kar se tiče negovalnega kadra po navedbah Logarjeve že tako delujejo "zelo na meji", morale znova povečati število zaposlenih.
"Trenutno stanje na infekcijski kliniki je še na meji, da uspemo krizo obvladovati s svojimi prostorskimi in kadrovskimi sposobnostmi. V naslednjih dneh, če se bo stanje poslabšalo, bomo potrebovali pomoč ostalih zaposlenih na UKC Ljubljana, če bo stanje še dodatno slabše, bomo morali ukinjati redne programe na ostalih oddelkih, česar si pa nihče od nas ne želi," je izpostavila.
Kot vedno, je znova poudarila, da se je treba držati ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Vsaka večja zbiranja ljudi, tako na družinskih srečanjih, zabavah kot tudi ostala srečanja v odprtih in še posebej v notranjih prostorih, pa predstavljajo dodatno tveganje za širjenje virusa, je dodala predstavnica infekcijske klinike.
Tri okužbe z novim koronavirusom so v torek potrdili v Ljubljani in Kopru. Dve okužbi so odkrili v Slovenski Bistrici, Dravogradu, Rušah, Krškem in Šentjerneju, po eno pa v Kamniku, Novi Gorici, Vipavi, Piranu, Radovljici, Črenšovcih, Kočevju in v Zrečah, kažejo podatki sledilnika za covid-19.
