ZZZS je v prvih petih mesecih imel 1303,7 milijona evrov prihodkov oz. za 3,2 odstotka ali za 43,4 milijona evrov manj od načrtovanih s finančnim načrtom. Odhodki zavoda so v tem obdobju znašali 1432,8 milijona evrov in so za 38 milijonov evrov oz. za 2,7 odstotka večji od načrtovanih za to obdobje. Med razlogi za to so na ZZZS izpostavili večji prenos plačil zapadlih obveznosti iz leta 2019 v leto 2020 za 18 milijonov evrov, skrajšanje plačilnih rokov v času epidemije in večjih odhodkov za bolniški stalež.
Zdravstvena blagajna je konec maja po več letih brez zadolževanja beležila primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 129.097.028 evrov. "Za pokrivanje tega primanjkljaja je ZZZS porabil že vse presežke iz preteklih let in se zato za poravnavanje tekočih obveznosti zadolžuje pri državni zakladnici," so opozorili.
Z informacijo o letošnjem poslovanju se je seznanil upravni odbor ZZZS, ki ga zelo skrbi zaradi "kritične finančne situacije v celotnem sistemu zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji". Upravni odbor prav tako skrbi podaljševanje čakalnih dob in posledično poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanih oseb v državi.
Da bi preprečili motnje pri financiranju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in nezmožnost financiranja izvajalcev zdravstvene dejavnosti, kar zavodu grozi najkasneje decembra letos, je upravni odbor pozval vlado in DZ h ukrepom za zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev iz državnega proračuna. Ob tem so na ZZZS spomnili na ustavno določbo gleda zagotavljanja pogojev za delovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja s strani države.
Upravni odbor ZZZS je zato pozval vlado, da iz proračuna zagotovi dodatna sredstva za financiranje vseh stroškov epidemije covida-19 in za pokritje primanjkljaja prihodkov nad odhodki zdravstvene blagajne.
ZZZS je sicer večkrat, nazadnje ob sprejemanju interventne zakonodaje za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, pozval vlado, da z zakonom zagotovi dodatna sredstva za stabilno financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Te se v pretežni meri, okoli 95-odstotno, financirajo iz prispevkov, zato je financiranje javne zdravstvene blagajne izrazito odvisno od gospodarskih nihanj in podvrženo negativnim vplivom gospodarskih kriz.
V letu 2020 se bodo na podlagi junijske makroekonomske napovedi Umarja zaradi nižje rasti prispevne osnove oziroma mase plač vplačani prispevki zmanjšali za 190 milijonov evrov. Hkrati dodatni stroški v zdravstvu zaradi obvladovanja epidemije, kot so daljši časi obravnave pacientov in zvišanje delovnih normativov, dodatni zaščitni ukrepi pri izvajanju zdravstvenih storitev in nove oblike obravnave, še povečujejo tekoče primanjkljaje prihodkov nad odhodki v letih 2020 in 2021. Teh ZZZS ne more pokriti iz lastnih virov, so navedli v ZZZS.
Ob odsotnosti dodatnih sredstev iz državnega proračuna bo v letu 2020 moteno financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti za opravljene zdravstvene storitve, so še opozorili v zavodu.
