Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je lansko leto zaključil s primanjkljajem v višini 87 milijonov evrov, kar je za 33,7 milijona evrov manj od načrtovanega. Generalni direktor Marjan Sušelj ocenjuje, da je zavod kljub zahtevnim pogojem poslovanja dokaj uspešno zaključil leto 2020. ZZZS je namreč poravnaval vse obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev, za uresničevanje pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in za obvladovanje epidemije covida-19.
»ZZZS se je tekom leta hitro prilagajal in ukrepal, vlada in državni zbor pa sta, tudi na pobudo zavoda, sprejela vrsto interventnih zakonov, na podlagi katerih se je del stroškov povezanih z obvladovanjem covid-19 financiral iz državnega proračuna, kar je imelo na poslovanje zdravstvene blagajne in na zdravstvo kot celoto ugoden vpliv,« je pojasnil Sušelj, in dodal, da smo po preliminarnih podatkih (končni rezultati poslovanja ZZZS bodo sicer znani okoli 10. februarja) lani za zdravstvo v primerjavi z letom 2019 plačali 30,9 milijona evrov manj.
Izdatki zavoda so porasli za skoraj 10 odstotkov
Celotni prihodki ZZZS so v lanskem letu znašali 3,25 milijarde evrov, kar je za 152 milijonov evrov oziroma 4,9 odstotka več kot leta 2019. Predvsem zaradi prihodkov od prispevkov (ti so porasli za 132,4 milijona evrov) so bili skupni prihodki zavoda za 33,2 milijona evrov višji tudi od načrtovanih.
Odhodki ZZZS so znašali 3,34 milijarde evrov in so bili v primerjavi z letom prej višji za 289,7 milijona evrov oziroma 9,5 odstotka. Najbolj so porasli odhodki za nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela, in sicer za 16,4 odstotka; sledijo odhodki za cepiva, (ti so se zvišali za 16,3 odstotka), odhodki za zdravila (za 15,3 odstotka), odhodki za medicinske pripomočke (za 9,5 odstotka) in odhodki za zdravstvene storitve (za 8,6 odstotka).
V strukturi celotnih odhodkov ZZZS največji delež predstavljajo odhodki za zdravstvene storitve, ki so lani dosegli 2,3 milijardi evrov oziroma skoraj 69 odstotkov vseh odhodkov. Odhodki za zdravila, medicinske pripomočke in cepiva so znašali 479,8 milijona evrov in predstavljajo 14,4-odstotni delež vseh odhodkov.
Čakalne vrste bodo še daljše
Na zavodu so na začetku epidemije ocenjevali, da se bo realizacija programov zdravstvenih storitev znižala za približno 3,5 odstotka, vendar je, kot je dejal Sušelj, »zdravstvo kar pospešilo«, tako da je bil program realiziran v večjem, 98-odstotnem obsegu. Do največjega izpada je prišlo na področju bolnišničnega zdravljenja, sledijo zobozdravstvene storitve in specialistična ambulantna dejavnost.
»Lani do vključno novembra so zobozdravniki zabeležili nekaj manj kot 600.000 obiskov, kar je za skoraj četrtina manj kot leto poprej. Visok izpad je bil tudi pri specialistični dejavnosti, kjer se je število obiskov zmanjšalo za 806.000, okoli 40 tisoč manj pa je bilo tudi posegov v bolnišnično akutni dejavnosti,« je povedal Sušelj, in dodal, da se je najbolje odrezalo primarno zdravstvo, ki je zabeležilo zgolj 0,6 odstotka manj obravnav.
Ob tem je Sušelj opozoril na daljšanje čakalnih vrst. »Nedvomno bo manj izvedenih storitev vplivalo tudi na čakalne vrste. Iz podatkov NIJZ sicer še niso vidne dramatične spremembe, vendarle pa se ve, da kar nekaj bolnikov v tem času ni bilo vpisanih na čakalne sezname.«
Proračun reševal zdravstveno blagajno
Zdravstveno blagajno je pri pokrivanju stroškov, povezanih z epidemijo, lani z interventnimi zakoni nekoliko razbremenil državni proračun. ZZZS je z naslova začasnih ukrepov prejel 62 milijonov evrov sredstev, za povračilo za oprostitev plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje 61,9 milijona evrov, 163.000 evrov pa za povračilo izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije.
Iz sredstev, ki jih je prejel iz državnega proračuna, je ZZZS upravičencem izplačal 181,4 milijona evrov sredstev. Zaradi izpada programa je izvajalcem zdravstvene dejavnosti izplačal 105 milijonov evrov, 4,9 milijona evrov je šlo za stroške odvzema brisov na okužbo z novim koronavirusom, 45,1 milijona evrov pa za povrnitev materialnih stroškov, povezanih z epidemijo.
