Za najboljše športnike na svetu velja, da so dobro plačani in posledično milijonarji. A to še ne pomeni, da sodijo med najbogatejše ljudi na svetu, tako imenovane milijarderje. Teh je v skladu z zadnjo raziskavo revije Forbes natanko 2095. Da športnik postane milijarder, zgolj dolga in uspešna kariera ni dovolj, biti mora tudi marketinško zanimiv. Zato ni čudno, da je seznam športnikov, ki se ponašajo z oznako milijarder, kratek, na njem pa je trenutno četverica – že upokojena košarkar Michael Jordan in boksar Floyd Mayweather ter še vedno aktivna golfist Tiger Woods in nogometaš Cristiano Ronaldo. Kaj je četverici ob zajetnem bančnem računu še skupno? Vsi po vrsti so zapravljivci.
Največji zapravljivec med četverico je 43-letni Mayweather z vzdevkom Denar. Samo v boksarskem dvoboju s Conorjem McGregorjem je avgusta 2017 zaslužil neverjetnih 275 milijonov dolarjev. Rad zapravlja in neizmerno uživa, ko ljudje to zapravljanje opazujejo. Znana je anekdota, ko je v Las Vegasu obiskal salon avtomobilov in jih kupil kar sto. Njegova zbirka je vredna 25 milijonov, v njej pa je nekaj rolls-royceov in bugattijev. Vila v Las Vegasu je ovrednotena na 10, v Los Angelesu na več kot 20 milijonov, premore pa 10 kopalnic in kino za 20 gledalcev. V lasti ima tudi 60 milijonov dolarjev vredno zasebno letalo.
Woodsova Privacy
Golfist Woods, milijarder od leta 2009, je bil vrsto let eden najbolj zaželenih obrazov v različnih reklamah, nato pa se je zapletel v spolni škandal, ki se je končal z razvezo z ženo Elin Nordegren. Odvisen je bil od seksa, kar dvanajst žensk pa je javno predstavilo intimno srečanje z njim. Na Floridi ima posest, vredno 45 milijonov, razvaja se tudi na jahti Privacy, vredni 18 milijonov dolarjev.
Prvi milijarder med nogometaši Ronaldo je prav tako zaljubljen v avtomobile, njegova zbirka je vredna 20 milijonov, v njej pa je tudi izredno redek bugatti centodieci (izdelali so jih zgolj deset). Petkratni dobitnik zlate žoge je samo s klubskimi pogodbami zaslužil 600 milijonov. V Lizboni ima razkošno stanovanje (8 milijonov), v Quinti da Marinhi pa si gradi prestižno vilo, v kateri naj bi živel po upokojitvi. Na instagramu ima 223 milijonov sledilcev, med njegovimi pokrovitelji so Nike, Herbalife, DAZN in Unilever. On in Roger Federer sta edina športnika, ki sta z marketinškimi pogodbami v enem letu zaslužila več kot 100 milijonov.
Tudi Slovenec milijarder?
»Seveda niso vsi športniki v takšnem položaju, da bi lahko še desetletja po koncu kariere služili na veliko. Zgodba Woodsa je nekaj posebnega, saj je to, da je temnopolt, izkoristil sebi v prid. Vzbudil je še večje zanimanje, ker nihče ni verjel, da lahko temnopoltemu golfistu uspe. Jordan v športni karieri glede na današnje standarde ni zaslužil veliko. Seveda je imel v dresu Chicaga za tiste čase visoko plačo, a velike denarje je začel služiti po koncu kariere z vlaganji,« pravi Tomaž Ambrožič, direktor marketinškega podjetja Sport Media Focus.
Blizu statusa športnega milijarderja ni niti ena ženska, še najvišje uvrščena je teniška igralka Serena Williams, znana po svojih investicijah, ki je vredna 225 milijonov dolarjev. »Ustvarjalno obdobje je za športnike časovno omejeno. Seveda marsikateri športnik tudi po koncu kariere ustvarja zajetne prihodke, a večina nima takšnega trženjskega potenciala, kot so ga imeli med kariero. Tudi zato postati športni milijarder ni lahko. Je pa to danes veliko lažje kot na primer pred petnajstimi leti, saj je zaradi globalizacije lažje unovčiti ekonomski potencial,« še pojasnjuje Tomaž Ambrožič.
In slovenski športniki, je med njimi kdo, ki ima potencial, da postane milijarder? Med že upokojenimi je največ, okoli 50 milijonov, zaslužil košarkar Rašo Nesterović, med še aktivnimi pa ima najvišjo letno plačo košarkar Goran Dragić (19 milijonov), sledita hokejist na ledu Anže Kopitar (12) in nogometaš Jan Oblak (11). »Ne bi bil presenečen, če bomo čez petnajst let tudi Slovenci imeli športnega milijarderja. Če bo košarkar Luka Dončić ves ta čas na današnji ravni, potem ni dvoma, da bo veliko zaslužil. Že danes ima ogromen marketinški potencial, ki se bo z leti samo povečeval,« še pravi Ambrožič.
