Da bi mu čas hitreje mineval, je začel reševati tudi pri nas že dlje časa zanimivo japonsko številčno uganko sudoku, ta pa mu je vzbudila lakoto po matematičnem znanju. »Prej nisem imel nobenih ambicij, nobenih ciljev, nobene prihodnosti. Zdaj pa sem prvič začutil zagon, preobrazbo v povsem drugačno osebo,« razlaga Christopher, ki je zaradi rešitve matematičnega problema, s katerim se ubadajo že od Evklidovega algoritma naprej, v matematični javnosti naenkrat širše prepoznaven. Pustimo matematikom, da izbrskajo podrobnosti iz Havensove objave v reviji Research in Number Theory, in nadaljujmo z mediji, ki so začeli Havensa primerjati s francoskim matematikom Andréjem Weilom in njegovimi teorijami iz zapora v Rouenu ter Indijcem Srinivasanom Ramanujanom, ki je iz popolne osame in brez formalne matematične izobrazbe tej znanosti dal niz revolucionarnih dognanj. Ramanujan, globoko veren hindujec, jih je pripisal božjemu navdihu, Havens pa jih lahko Umbertu Cerrutiju, profesorju matematike na univerzi v Torinu, oziroma njegovi hčeri Marti z univerze McGill v kanadskem Montrealu. Ta mu je namreč preposlala sicer dokaj običajno prošnjo ameriških zapornikov založnikom, knjigarnam in drugim, da jim pošiljajo želeno literaturo. Havens si je zaželel tudi dopisovanja s kakšnim matematikom, ker mu sam študij gradiv ni zadostoval, Cerruti pa mu je bolj za šalo kot zares na hčerino pobudo poslal zapleteno matematično nalogo in dobil pravilno rešitev na dober meter popisanega papirja. Nadaljevalo se je s Cerrutijevim pošiljanjem strokovne literature, ki so jo zaporniške oblasti sprva zasegle, ker ni prišla od registriranega pošiljatelja v ZDA, v nadaljevanju pa so prisluhnile novi Havensovi strasti in dovolile oblikovanje matematičnega krožka za druge zapornike. Ta je letos prvič organiziral tudi matematično tekmovanje ob navzočnosti torinskega profesorja, in sicer 14. marca, poimenovano Pi-dan, ker mesec in dan predstavljata Ludolfovo število Pi – 3,14. Sam Havens medtem dopisno študira matematiko na javni univerzi Adams v Koloradu, kuje pa tudi že načrte za čas po odsluženi zaporni kazni, za zdaj še vedno odmaknjeni za poldrugo desetletje. Med njimi je tudi preobrazba njegovega matematičnega krožka v zaporu v neprofitno organizacijo za pomoč zapornikom z darom za matematiko.

ZDA zaporniki matematika Evklid samouk