Končno je nastopilo poletje in vrtovi že buhtijo od izjemnih zelenih delikates. Ena med njimi je seveda mladi grah! Polne so ga stojnice, najdemo ga v veleblagovnicah, ponekod pa že uspeva na domačih vrtovih. Domač je seveda neprimerljivo boljši od onega, ki ga trgovci uvažajo s povsem drugega konca sveta, saj ga največ pridelajo v ZDA, Rusiji, na Kitajskem in v Indiji. Zgodovinarji trdijo, da je grah starejšega izvora kot fižol in da so ga naši predniki uživali že pred nekaj tisočletji, njegova domovina pa je Azija. Obstajajo številne vrste graha, pri nas sta najbolj cenjena veliki rumeni grah z zelo tanko kožico in veliki zeleni grah, ki mu pravimo tudi sladki ali cukrar. Grah vsebuje precej hranilnih snovi in veliko vitamina A, celotno skupino vitaminov B ter pomembne minerale, železo, fosfor, kalij, magnezij in preostale elemente, zato ga strokovnjaki močno priporočajo vegetarijancem, saj v prehranskem smislu uspešno nadomesti meso. Grah je ob tem vrtna zelenjava z največjim deležem beljakovin, velik delež vlaknin pa ugodno vpliva na presnovo. Grah kuhamo čim krajši čas v pokritem loncu v majhni količini slane vode – le nekaj minut, ob tem pa vsake toliko kakšno zrno pokusimo, da ga ne kuhamo predolgo. Vodo od kuhanja obvezno prihranimo, denimo za zalivanje rižote ali kot zelenjavno osnovo za kakšno drugo jed. Grahovega stročja praviloma ne uživamo, saj je občutno bolj nitasto kot fižolovo, lahko pa iz njega skuhamo imenitno zelenjavno osnovo, s katero potem zalijemo rižoto… Ampak Japonci pripravljajo tudi stroke, seveda takrat, ko so (stroki, ne Japonci) še zares mladi. Izluščeno zrnje graha lahko uporabimo za različne omake, zelenjavne in mesne, segrejemo ga na maslu in ga ponudimo kot prilogo k ribam ali mesu, kuhan grah lahko pretlačimo v pire, omako ali juho. Cenjen je tudi v kombinaciji z rižem, mlado čebulo, koruzo, gobami in korenjem, na splošno služi kot izredno okusna univerzalna priloga. Grah se imenitno obnese s testeninami, denimo tako, da ga na hitro podušimo na praženi čebuli.

Ena najbolj znanih jedi z grahom in rižem v glavnih vlogah je rizi-bizi oziroma riži-biži in je izvorno beneška jed. Vselej je sestavljena iz na praženi čebuli in česnu dušenega graha in riža ter parmezana, včasih pa dodajo še rezino popečene pancete ali pršuta. A o tem kdaj drugič. Danes bomo nekaj besed namenili mineštri, ki je prav tako ena od jedi, v katere se grah nadvse prileže. Gre za gosto, zelo močno zelenjavno juho, že skoraj enolončnico italijanskega izvora, ki vsebuje (odvisno od sezone) korenje, grah, por in krompir, praviloma pa tudi ohrovt ali cvetačo in stročji fižol, seveda pa tudi česen in čebulo. Pogosto ji predvsem pozimi dodajo panceto, postrežejo pa jo s parmezanom in kruhom. Ker ima zanimivo zgodovino, ji bomo v sezoni, ko je zelenjave na pretek, kmalu posvetili samostojen prispevek.

MINEŠTRA Z GRAHOM

SESTAVINE ZA 4 OSEBE

• 500 g zrnja mladega graha

• 150 g poljubnih testenin

• 100 g gomolja zelene

• 3 korenčki

• 1 čebula

• 4 stroki česna

• 1 bučka

• 3 žlice oljčnega olja

• morska sol, sveže zmlet poper, timijan, origano, lovor

• 1 šopek peteršilja

PRIPRAVA

1. Čebulo in česen ločeno narežemo. Korenje ostrgamo in narežemo na tanjše kolobarje. Bučko operemo in narežemo na manjše kocke. Zeleno olupimo in narežemo na drobnejše kocke. V večjem loncu na olju skupaj opražimo čebulo, zeleno in korenček. Ko čebula postekleni, dodamo grah, česen in bučke, premešamo in na majhnem ognju pražimo, da zadiši po česnu.

2. Zalijemo z litrom vroče vode, solimo in popramo po okusu, nato dodamo začimbe in na srednjem ognju pokrito kuhamo približno 20 minut oziroma toliko, da se vsa zelenjava zmehča na zob.

3. V lonec stresemo še testenine in jih v juhi skuhamo po navodilu na embalaži. Nastala bo precej gosta mineštra. Dodamo ji sveže nasekljan peteršilj, odstavimo in dobro premešamo ter postrežemo z dobrim svežim kruhom in naribanim parmezanom ali drugim trdim sirom.

3. Če želimo mineštro krepkejšo ali kot samostojno jed, ji lahko sredi kuhanja dodamo narezane mesnine, kot so hrenovke, klobase, panceta…

Čas priprave in kuhanja: 45 minut

POLPETE IZ GRAHA, FETE IN BUČK

Potrebujemo

• 150 g izluščenega mladega graha

• 1,5 dlmleka

• 2 jajci

• 1 ščepec soli

• 125 g moke

• 2 bučki

• 75 g sira feta

• morsko sol, sveže zmlet poper

• oljčno olje

Priprava

Grah na hitro opražimo na malo olja, ga odstavimo in nekoliko ohladimo. V veliki skledi gladko zmešamo mleko, jajca in sol. Postopoma dodajamo moko in mešamo, da dobimo gladko zmes brez grudic. Bučke operemo in grobo naribamo. Dobro jih ožamemo in stresemo v skledo s testom. Dodamo grah in nadrobljeni sir. Vse skupaj popramo in dobro premešamo. V ponvi segrejemo malo olja in nanj z žlico polagamo kupčke mase, jih z žlico rahlo potlačimo in z obeh strani zlato rjavo zapečemo. Še tople postrežemo skupaj z mineštro, lahko pa tudi kot samostojno jed skupaj z zeleno solato.

MLEČNI RIŽ Z JAGODNIM NADEVOM

Potrebujemo

• 200 g okroglozrnatega riža

• 250 g jagod

• 5 dlmleka

• 2 žlici sladkorja

• 1 strok vanilje

• 1 ščepec soli

• 1 žlico sladkorja v prahu

• 1 žlico limonovega soka

• 1,5 dl sladke smetane

Priprava

V manjši lonec vlijemo mleko, dodamo opran riž, sladkor in ščepec soli, pristavimo ter zelo počasi kuhamo približno 25 minut oziroma toliko časa, da nastane gosta kaša. Odstavimo jo, ohladimo in vsaj za dve uri postavimo v hladilnik. Jagode operemo in narežemo. Nekaj koščkov prihranimo za dekoracijo, druge pa stresemo v skledo, posujemo s sladkorjem, prelijemo z limonovim sokom in zmeljemo s paličnim mešalnikom. Smetano stepemo in jo vmešamo v ohlajen mlečni riž, ki ga razdelimo v kozarce. Sladico prelijemo z jagodno kašo in okrasimo s koščki jagod.