Mineštro in grah užijmo na mah

Končno je nastopilo poletje in vrtovi že buhtijo od izjemnih zelenih delikates. Ena med njimi je seveda mladi grah! Polne so ga stojnice, najdemo ga v veleblagovnicah, ponekod pa že uspeva na domačih vrtovih. Domač je seveda neprimerljivo boljši od onega, ki ga trgovci uvažajo s povsem drugega konca sveta, saj ga največ pridelajo v ZDA, Rusiji, na Kitajskem in v Indiji. Zgodovinarji trdijo, da je grah starejšega izvora kot fižol in da so ga naši predniki uživali že pred nekaj tisočletji, njegova domovina pa je Azija. Obstajajo številne vrste graha, pri nas sta najbolj cenjena veliki rumeni grah z zelo tanko kožico in veliki zeleni grah, ki mu pravimo tudi sladki ali cukrar. Grah vsebuje precej hranilnih snovi in veliko vitamina A, celotno skupino vitaminov B ter pomembne minerale, železo, fosfor, kalij, magnezij in preostale elemente, zato ga strokovnjaki močno priporočajo vegetarijancem, saj v prehranskem smislu uspešno nadomesti meso. Grah je ob tem vrtna zelenjava z največjim deležem beljakovin, velik delež vlaknin pa ugodno vpliva na presnovo. Grah kuhamo čim krajši čas v pokritem loncu v majhni količini slane vode – le nekaj minut, ob tem pa vsake toliko kakšno zrno pokusimo, da ga ne kuhamo predolgo. Vodo od kuhanja obvezno prihranimo, denimo za zalivanje rižote ali kot zelenjavno osnovo za kakšno drugo jed. Grahovega stročja praviloma ne uživamo, saj je občutno bolj nitasto kot fižolovo, lahko pa iz njega skuhamo imenitno zelenjavno osnovo, s katero potem zalijemo rižoto… Ampak Japonci pripravljajo tudi stroke, seveda takrat, ko so (stroki, ne Japonci) še zares mladi. Izluščeno zrnje graha lahko uporabimo za različne omake, zelenjavne in mesne, segrejemo ga na maslu in ga ponudimo kot prilogo k ribam ali mesu, kuhan grah lahko pretlačimo v pire, omako ali juho. Cenjen je tudi v kombinaciji z rižem, mlado čebulo, koruzo, gobami in korenjem, na splošno služi kot izredno okusna univerzalna priloga. Grah se imenitno obnese s testeninami, denimo tako, da ga na hitro podušimo na praženi čebuli.

Ena najbolj znanih jedi z grahom in rižem v glavnih vlogah je rizi-bizi oziroma riži-biži in je izvorno beneška jed. Vselej je sestavljena iz na praženi čebuli in česnu dušenega graha in riža ter parmezana, včasih pa dodajo še rezino popečene pancete ali pršuta. A o tem kdaj drugič. Danes bomo nekaj besed namenili mineštri, ki je prav tako ena od jedi, v katere se grah nadvse prileže. Gre za gosto, zelo močno zelenjavno juho, že skoraj enolončnico italijanskega izvora, ki vsebuje (odvisno od sezone) korenje, grah, por in krompir, praviloma pa tudi ohrovt ali cvetačo in stročji fižol, seveda pa tudi česen in čebulo. Pogosto ji predvsem pozimi dodajo panceto, postrežejo pa jo s parmezanom in kruhom. Ker ima zanimivo zgodovino, ji bomo v sezoni, ko je zelenjave na pretek, kmalu posvetili samostojen prispevek.