Nadarjenosti so za družbo različno pomembne, a ni nujno, da mladi na njih gradijo kariero. Lahko so prepoznane in se razvijejo v talent ali ostanejo hobiji. Novembra lani so dijaki na strokovnem posvetu Središča karierne orientacije zahod (SKOZ) skupaj z nekaj srednješolskimi učitelji in učiteljicami prvič predstavili idejo ministrstva za nadarjenost. Pobuda je nastala kot odgovor na še vedno prepogosto razumevanje nadarjenosti kot elitistične, pri čemer so pogosto spregledani pomembni interesi in uspehi posameznika, ki jih dosega na določenih področjih. Pa tudi na pomanjkanje razumevanja učinkov dela z nadarjenimi na rast in razvoj družbe kot celote. »Pomembno je, da se mladih ne sili, temveč se jim ponudi različne možnosti, povabi k sodelovanju in jih vključuje. In njihov talent se bo zagotovo pokazal v rezultatih. Tudi učitelji sami morajo biti radovedni, nadarjeni. Imeti morajo bogato znanje z različnih področij in širok pogled na dogajanje. Pripravljeni morajo biti sodelovati s svojimi kolegi. Taki učitelji lahko ustrezno motivirajo in podpirajo dijake,« je prepričana Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič, kjer so se mladi organizirali na novonastalem ministrstvu.
Podporno okolje krepi nadarjene posameznike
Mladi z ministrstva za nadarjenost ob tem opozarjajo na prekomerno izpostavljanje potencialov posameznika, s čimer lahko starši, učitelji in okolje ustvarjajo pritisk na nadarjenega, da jih je dolžan razvijati. »Posameznik ima samo dolžnost do sebe, da dela tisto, kar ga osrečuje. Motivacija, uspeh in napredek pa niso samoumevni. Zato mora družba zagotoviti pogoje, da lahko posamezniki s potencialom uspejo,« so prepričani mladi »ministri« Ella, Uma, Urša, Dani in Peter. Verjamejo, da bi se morali mladi pri tem nasloniti na podporno okolje, saj so prepričani, da je nadarjenost močno povezana z vzgojo: »Če imaš dobre gene, še ni rečeno, da talent tudi razviješ. Odnos nadarjen-nenadarjen je diskriminatoren, saj gradi mentalno kletko prepričanosti posameznika, da je nenadarjen. Nadarjen si lahko za fiziko, jezike, glasbo ali za hitro učenje in žvižganje.«
Nadarjeni se kalijo v odprtem učnem okolju
Delo z nadarjenimi namreč prinaša koristi vsem učencem in dijakom, ne samo nadarjenim. Zaradi omejenih virov je pri delu z nadarjenimi nujno in vitalno oblikovanje odprtih učnih okolij in sodelovanje šol z zunanjimi deležniki. A delo z nadarjenimi v družbi, ki želi spodbujati ustvarjalnost in inovativnost, ne more temeljiti le na entuziazmu posameznikov. Takšne prakse odprtega sodelovanja šolstva je podprl tudi predsednik RS Borut Pahor, ki je 23. junija v predsedniški palači gostil podelitev priznanj inženirska iskra. Inženirsko iskro podeljuje iniciativa Inženirke in inženirji bomo! za preboje in izvirne prakse, ki so v šolskem letu 2019/2020 pomembno prispevale k razvoju, veljavi in navduševanju za inovativnost v družbi. Poleg ministrstva za nadarjenost je bila med šolami nagrajena še Strokovna tehniška gimnazija ŠC Kranj za izvirno prakso senčenja mladih v podjetjih Inženir za en dan. Inženirsko iskro so prejele tudi štiri razvojne ekipe, ki so v času krize zaradi covida-19 v rekordnem času razvile respiratorje za reševanje življenj.
