Kar ste želeli vedeti o 5G, pa so vam teoretiki zarote zamolčali

Kaj je 5G in čemu je namenjen?

S 5G označujemo peto generacijo mobilnih omrežij, ki je tehnološko nadaljevanje omrežja 4G. Povezava poteka prek radijskih valov, tako kot pri 4G omrežjih in vseh ostalih dosedanjih mobilnih povezavah. Vendar je 5G mnogo širši pojem saj omogoča zlivanja informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij ter združevanje in dopolnjevanje radijskih omrežij z omrežji iz optičnih vlaken.

Omrežje 4G ima najvišjo možno teoretično hitrost 100 megabitov na sekundo, najvišja možna hitrost 5G omrežja pa znaša 1 gigabit na sekundo, kar je 10-krat hitreje. Morda še pomembneje, pri 4G med oddajo ukaza in njegovo zaznavo prek omrežja pride do približno nekaj deset milisekundne zamude. Pri 5G omrežjih pa bo ta zamuda znaša lahko tudi zgolj eno milisekundo. To je koristno za varno delovanje avtonomnih vozil, reševanju ob naravnih nesrečah in upravljanje z nevarno mehanizacijo na daljavo.

5G je poleg WiFi6 najzmogljivejši način brezžičnega prenosa podatkov. Bolj zmogljivo je edino optično vlakno, ki tudi porabi najmanj energije za prenos informacije. Zato se z optičnim vlaknom opremlja vse nepremične naprave. Tudi bazne postaje se povezuje z njim. Mobilnim napravam pa se zagotovi povezljivost z radijskim omrežjem, ki je iz generacije v generacijo bolj zmogljivo, ekonomično in ekološko.

V radijskem delu omrežja je zelo malo razlik. Mobilniki od samega začetka delujejo na radijskih frekvencah, ki sodijo v sklop mikrovalov, a so zaradi velikega prometa že zelo zasedene. Frekvence mikrovalov, kamor sodita tudi 4G in WiFi, se raztezajo od 300 MHz do 30 GHz oziroma imajo valovno dolžino od 1 metra do 1 centimetra. Tudi 5G se bo v prvi fazi nahajal na teh frekvencah. Raziskuje se tudi možnost uporabe milimetrskih valov, ki se nahajajo v območju frekvenc od 30 GHz do 300 GHz oziroma valovne dolžine od 1 centimetra do 1 milimetra.

Milimetrski valovi nimajo velikega dometa, saj se v veliki meri absorbirajo v stenah, celo listju, koži in plinih v ozračju. Posledično s takšnim signalom uspemo pokriti le majhno območje. Rešitev je postavitev večjega števila manjših baznih postaj, kar pa je ekonomsko še neupravičeno, ker nimamo učinkovitih ojačevalnikov in oscilatorjev za te frekvence.

Pri višjih frekvencah so manjše tudi antene in jih je na vsaki bazni postaji lahko občutno več kot doslej. Z vsem tem pa raste število naprav, ki jih je možno povezati. Ker mora signal prepotovati manjšo razdaljo, je tudi njegova moč lahko stokrat manjša kot pri 4G. S tem se zmanjša poraba energije za prenos iste količine informacij.

Neupravičenih skrbi je mnogo. Največ skrbi glede nevarnosti 5G se vrti okoli nevarnosti sevanja, ki se pojavlja že od prvih mobilnikov. Signal 5G in 4G omrežij ter vse radijske frekvence nasploh so del elektromagnetnega spektra. Elektromagnetno valovanje samo po sebi ni odvisno od tehnologije, zato je strah pred novo generacijo popolnoma odvečen. Del elektromagnetnega spektra so tudi sončna svetloba, rentgen, svetloba z zaslona, mikrovalovka in še marsikaj drugega.

Elektromagnetno valovanje delimo v dve skupini. Ionizirano in neionizirano, ločita pa se glede na energijo sevanja in posledičnega učinka na atome. Energija elektromagnetnega valovanja je premo sorazmerna frekvenci valovanja. Višja kot je frekvenca elektromagnetnega valovanja, več energije ima njeni kvanti (fotoni). Ionizirano sevanje se imenuje tako, ker imajo tovrstni fotoni dovolj energije, da iz atomov izbijejo elektrone in jih s tem spremenijo v ione. Med ionizirano sevanje sodijo rentgen, gama žarki in tudi UV žarki. Vsi našteti lahko poškodujejo celice, tkivo in spremenijo DNK. Zaradi tega se na soncu mažemo z zaščitno kremo. Neionizirano sevanje, kamor štejemo milimetrsko valovanje, mikrovalovanje in vse ostale oblike radijskega valovanja, ki ima nižjo frekvenco, tolikšne energije nima in zato tudi nima takšnega učinka.

Sevanje, s katerim segrevamo hrano v mikrovalovkah, je neionizirano sevanje, a zmore poškodovati tkivo. To mu uspe s segrevanjem, kar je tudi sicer edina nevarnost neioniziranega sevanja. Vendar pa je za segrevanje z neioniziranim sevanjem potrebno veliko več energije, kot je uporabljajo mobilni signali. Prag dovoljene izpostavljenosti ljudi neioniziranemu sevanju je določen na podlagi mnogih znanstvenih raziskav v zadnjih 60 letih. Velik del jih je zbranih na www.emf-portal.org Univerze v Aachenu v Nemčiji. Trenutno 31,363 znanstvenih študij, ki so med drugim ponovljivimi poskusi osnova za mednarodno določene meje neioniziranega elektomagnetnega sevana. Slovenija se je že leta 1996 odločila, da bo še za 50-krat oziroma 500-krat zaostrila meje. Pri teh vrednostih segrevanja in drugih zdravju škodljivih učinkov ni zaznati.

Slovenija je povsem nesmiselno uvedla strožje ukrepe, kot jih predvideva mednarodna organizacija ICNIRP in veljajo za večino evropskih držav. Če je neka mejna vrednost varna, ni nobene znanstvene osnove, da jo še dodatno zaostrujemo. Ukrep je zgolj političen – ugajanje državljanom. Dodatna zaostritev mej za območja, kjer se nahajajo ljudje 24 ur, vnaša zgolj skepticizem v področno ureditev, čemur bi se morali izogibati.

Ker imajo milimetrski valovi majhno valovno dolžino (reda nekaj milimetrov), je penetracija v naše telo zelo površinska. V večini se milimetrski valovi odbijajo od naše kože. Nekaj pa se jih tudi absorbira, a ne prodirajo globlje v telo. Edini znani biološki učinek je segrevanje kože. Čezmerna izpostavljenost bi sicer povzročila poškodbo na kožnem tkivu ali sprednji del očesa – roženico, vendar bi za to morali preseči celo jakosti naravne svetlobe.

Če bi bazna postaja oddajala dovolj močen signal za segrevanje tkiva, bi bilo takšno omrežje energijsko zelo neučinkovito. Predstavljajte si, da vsaka bazna postaja porabi toliko energije, kot segrevanje v mikrovalovki. Nevarnosti ne poveča niti večja gostota baznih postaj. Spomnimo, da mora biti gostota teh večja zaradi manjšega dosega signala, kar pomeni, da je lahko manjša tudi njegova moč. Hkrati je tudi seštevek signala baznih postaj in povezanih naprav še naprej manjši od strogih zakonsko dovoljenih mej, ki pa so v Sloveniji tudi 10 tisočkrat manjše od moči sončne svetlobe.

Gostota pretoka moči za sončno svetlobo na Zemeljski površini znaša približno 1000 W/m2. Točna številka je odvisna od letnega časa in oblačnosti. Pri vseh mobilnih omrežjih vključno s tehnologijo 5G pa so mednarodne mejne vrednosti približno 10 W/m2, kar je za 100-krat manj od naravne svetlobe ob sončnem dnevu. Kot rečeno v Sloveniji pa še dodatno zaostrena.

Najpogosteje se omenja raziskavo ameriškega državnega toksikološkega desetletnega programa, ki je pokazala povečanje števila možganskih tumorjev in tumorjev nadledvične žleze pri podganah. Površno pogledano raziskava potrdi nevarnosti, ko se vanjo poglobimo, pa se pojavi precej drugačna slika. Število tumorjev se je povečalo zgolj pri samcih, ne pa pri samicah niti pri miših. Živali so bile izpostavljene sevanju 2G in 3G omrežja. Sevanje je bilo štirikrat višje od maksimalno dovoljenega sevanja za ljudi. Izpostavljene so mu bile od rojstva po devet ur na dan do drugega leta starosti. Tudi v teh okoliščinah je bilo povečanje števila tumorjev tako majhno, da bi lahko šlo zgolj za naključje. Še več. Živali, ki so jih obsevali, so živele dlje od kontrolne skupine živali, ki jih niso.

Svetovna zdravstvena organizacija je sevanje radijskih signalov mobilnih telefonov leta 2011 res uvrstila na lestvico, ki označuje grožnjo za človeško zdravje. Na osnovi šibkih povezav med rakastimi obolenji v glavi in vratu in mobilnim aparatom ga je preventivno uvrstila v skupino 2B, kar pomeni, da je »morda lahko kancerogeno za ljudi«. Zato moramo pri uvajanju 5G upoštevati tudi previdnostni princip. Naj pa pripomnimo, da sta v isti skupini tudi rdeče meso, vroče pijače in vložena zelenjava. Predelane mesnine in alkohol se medtem uvrščata eno kategorijo višje.