Nemško-sovjetski pakt bo revidiran?
Carigrad, 14. jun. p. Tukajšnji »Esker« je objavil danes posebno poročilo iz Berlina, v katerem napoveduje revizijo nemško-sovjetskega pakta. Svoje napovedi opira na spremembo sovjetske zunanje politike v Baltiku, ki je vzbudila veliko pozornost nemških diplomatskih krogov. V Berlinu sodijo, pravi list, da si hoče sovjetska vlada v baltiških državah dokončno utrditi svoj vpliv, da bi tako do kraja izpopolnila svojo interesno politiko. (…) Pravijo, da je nemška vlada zahtevala pojasnila o novi sovjetski politiki. V Berlinu, zaključuje list svoje poročilo, so se razširile tudi vesti, da je Rusija koncentrirala na mejah od Baltika do Črnega morja 140 divizij vojaštva.
Jutro, 15. junija 1940
Zasedba Litve – prvi korak za vstop Rusije v sedanjo vojno
Stockholm, 16. junija, o. United Press poroča, da smatrajo v litvanskih političnih krogih zasedbo Litve po Rusih kot prvi korak za dejansko udeležbo Sovjetov v sedanji evropski vojni. Ni pa še znano, v kaki obliki bo do sodelovanja prišlo. Dejstvo je, da Litva meji na Severno Prusijo.
Kovno, 16. junija, o. Spor, ki je izbruhnil med Sovjetsko Rusijo in Litvo zaradi sovjetskih pritožb, da iz ruskih garnizij v Litvi izginjajo vojaki, je bil rešen tako, da je morala dosedanja litvanska vlada odstopiti, Sovjetska Rusija pa je v soboto poslala Litvi ultimat z zahtevo, naj Litva privoli v vojaško zasedbo svojega ozemlja po Rusiji. Litvi ni ostalo drugega, kakor sprejeti sovjetski ultimat (…)
Slovenski dom, 17. junija 1940
Dogodki v Baltiku
V dneh, ko ves svet z največjo napetostjo sledi svetovno zgodovinskim dogodkom na zapadu, se odigravajo prav daljnosežne stvari tudi na drugem področju Evrope. Sovjetske čete so zasedle ozemlje baltiških republik. (…)
Ko se je v lanski jeseni, kmalu po katastrofi Poljske in po sovjetski zasedbi zapadnih beloruskih in ukrajinskih predelov, izvršila sovjetska akcija zoper baltiške državice, je bila procedura podobno zaporedna. (…) Iz srede Litve je v zračni črti enako daleč do Berlina kakor do Moskve. Litva je tako rekoč na oglu sovjetske nove pozicije, dosežene s priključkom vzhodnopoljskega ozemlja. Ako bi kakršnekoli sovražne oborožene sile gospodovale nad litovskim ozemljem, bi bila s tem v boku bistveno prizadeta in nevarno ogrožena ruska pozicija tako na Bugu kakor na Baltiku. Povsem razumljivo je, da evropska politična javnost misli predvsem na te nagibe in le malo na razloge uradne utemeljitve, pa da se spušča v raznovrstna ugibanja. Odveč bi bilo, baviti se z njimi podrobneje. Saj teče danes tok svetovnih dogajanj tako naglo, da ga niti fantazija ne more več kaj prida prehitevati. (…)
Svet je mislil, da je prevlada Sovjetske unije v Baltiku tako močna in definitivna, da ostane nadaljnje razmerje med Moskvo in baltiškimi prestolnicami samo še – notranja sovjetska zadeva.
Jutro, 19. junija 1940
Litvanci se upirajo
Pretekli teden so izbruhnili v litvanskem industrijskem mestu Kaunas, ki šteje 350.000 prebivalcev in je drugo največje mesto v tej sovjetski baltski republiki, hudi nemiri. Prejšnjo nedeljo je namreč napravil samomor s samosežigom mlad delavec, baje iz protesta proti sovjetskemu zatiranju litvanskega naroda. Njegovi grozni smrti v nekem parku je prisostvovalo na stotine ljudi in jih je močno pretresla. Med pogrebom naslednji četrtek so se začele demonstracije. Mladina je kričala »Svobodo! Hočemo svobodo! Svobodo za Litvo!« (…)
Že pred časom je v Kaunasu mnogo tisoč ljudi podpisalo spomenico na sovjetski CK, naj dovoli večjo svobodo litvanski katoliški Cerkvi. Litvanci so zvesti katoličani, podobno kot Poljaki, s katerimi so si v marsikaterem pogledu sorodni, zlasti po zgodovini. Vse kaže, da so šle sovjetske oblasti predaleč s svojim pritiskom na litvanski narod in ga pripravile do obupnega razpoloženja. Smrt mladega delavca seveda ni bila vzrok, ampak samo povod, ki je sprožil nemire. Ti so se že dlje časa kuhali.
Litva je bila med obema svetovnima vojnama samostojna država, a jo je Sovjetska zveza med drugo svetovno vojno zasedla in si jo pripojila kot eno izmed svojih republik, na osnovi dejstva, da je svoj čas (do konca prve svetovne vojne) pripadala ruskemu carstvu. Litvanci se boje, enako kot Letonci in Estonci, za svoj narodni obstoj, ker se v baltskih republikah naseljuje veliko Rusov, proti čemur imajo baltske republike zvezane roke. Vsakršen znak odpora proti ruskemu priseljevanju je proglašen za nacionalizem in šovinizem. Toda Rusov je 120 milijonov, Litvancev pa samo 3,5 milijonov. (…)
Novi list, 25. maja 1972
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib