Najelitnejše evropsko klubsko tekmovanje bo v prihodnji sezoni doživelo prvo reformo po letu 2015 – namesto dosedanjega zgornjega (dve elitni skupini s po osmimi klubi) in spodnjega doma (dve skupini s po šestimi) s skupno 28 klubi jih bo odslej igralo le 16, razdeljenih v dve skupini s po osmimi ekipami. Spreminjajo se tudi termini tekem, ki ne bodo več od četrtka do nedelje, ampak le še ob sredah in/ali četrtkih s terminoma ob 18.45 in 20.45. Prejšnji teden je evropska zveza tudi uradno potrdila deset udeležencev: devet predstavnikov/prvakov najvišje uvrščenih držav na jakostni lestvici EHF (Francija, Nemčija, Makedonija, Madžarska, Španija, Poljska, Danska, Hrvaška, Portugalska) in klub iz najuspešnejše države v evropskem pokalu EHF v zadnjih treh sezonah (Nemčija).
Slovenija je na jakostni lestvici šele 14. (pred njo so poleg deveterice še Belorusija, Ukrajina, Švedska in Romunija), zato ji ne pripada neposredna uvrstitev v ligo prvakov, 14 pa je tudi klubov, ki se potegujejo za še šest prostih mest med elito v sezoni 2020/21. Nacionalne zveze, ki so na lestvici od prvega do devetega mesta, so imele pravico oddati prošnjo za še en klub, tiste na mestih od 10 do 30 pa prošnjo za igranje državnega prvaka v ligi prvakov. Celjani, ki imajo sicer zagotovljeno mesto v novoustanovljeni evropski ligi (doslej je bil to pokal EHF), seveda želijo še 26. sezono igrati v ligi prvakov. Glede na merila EHF (obisk tekem, tradicija in rezultati, infrastruktura, dvorana, marketinške dejavnosti, mediji, televizijski prenosi…) bi morali zanesljivo dobiti eno od šestih povabil, toda v rokometu ni nikoli nič zanesljivo.
Celjani, ki so po številu odigranih sezon v ligi prvakov med tremi rekorderji (Zagreb 26, Celje Pivovarna Laško in Veszprem po 25) v njeni zgodovini, so pred današnjo odločitvijo na Dunaju optimistično razpoloženi. »Prepričani smo, da bomo tudi v prihodnji sezoni del evropske elite,« meni trener Tomaž Ocvirk. Celjski klub je nedavno kot prvi rokometni kolektiv na svetu izdal trajnostno poročilo z naslovom Inovacija v imenu tradicije (gre za dokument, ki pooseblja vizijo in filozofijo delovanja kluba), med številnimi pisnimi nagovori v njem pa je tudi tisto od Michaela Wiedererja, predsednika EHF, ki je med drugim zapisal: »Težko bi si bilo zamisliti sezone evropske lige prvakov brez celjskega kluba, saj je ta stalnica tega prestižnega tekmovanja.«
Igranje v ligi prvakov v sezoni 2020/21 bi tudi Celjanom prineslo precej več denarja kot doslej, kajti EHF je precej povišal nagrade. Kotizacije za igranje ni več, za vsako gostovanje klubi dobijo po 30.000 evrov, za vsako točko v skupinskem delu po 5000, najboljši dve ekipi v obeh skupinah dobita dodaten bonus 30.000 evrov, za preboj v izločilne boje pa še dodatnih 30.000 evrov. Slovenski prvaki, ki so se v letošnji sezoni prvič po sušnih petih letih uvrstili v osmino finala, a jim je nato koronavirus odnesel tekmi s poljskimi Kielcami, bi bili v novi sezoni za vsako točko v osmini finala bogatejši za 7500 evrov, ob morebitnem napredovanju v četrtfinale pa še za 30.000. V četrtfinalu je vsaka točka vredna 10.000 evrov, udeleženci sklepnega turnirja četverice pa si bodo razdelili milijon evrov. Le za primerjavo: če bi Celjani letos izpadli v osmini finala proti Kielcam, bi skupaj zaslužili 90.000 evrov, po novem evropskem »ceniku« pa kar 270.000 evrov oziroma trikrat več.
