Kitajske in indijske patrulje ob tako imenovani črti dejanskega nadzora v obmejnem Ladaku, ki je del Kašmirja in si ga lastita obe državi, ne nosijo orožja, kar je ob več preteklih incidentih preprečevalo, da bi prišlo do hujšega spopada. Drugače je bilo v ponedeljek. Kaj je bil povod za smrtonosni obračun, ni razjasnjeno. Peking in Delhi si izmenjujeta obtožbe ob hkratnih pozivih k miru, potem ko je bilo v ponedeljek v Galvanski dolini ubitih najmanj 20 indijskih vojakov, Kitajska pa o žrtvah na svoji strani ne poroča. Tiskovne agencije, ki se sklicujejo na ameriške obveščevalne vire, navajajo, da je bilo ubitih 35 pripadnikov kitajske ljudske armade, še ducat pa ranjenih.
Po nepotrjenih informacijah, zaradi katerih opozicija v indijskem kongresu od premierja Narendre Modija zahteva pojasnilo ponedeljkovega dogajanja, se je v spor s kitajskimi vojaki najprej zapletel poveljujoči indijski častnik, obračun z njim pa je sprožil množični pretep z železnimi palicami in kamenjem. Indijska stran je najprej poročala o četverici umrlih, očitno pa so bile poškodbe drugih tako hude, da je mrtvih najmanj dvajset.
Vseskozi sporna meja
Na območju, zaradi katerega sta se Indija in Kitajska zapletli v kratkotrajno vojno v 60. letih prejšnjega stoletja, je bil položaj zdaj napet že nekaj časa. Povod so dali Indijci z zgraditvijo ceste ob začasni razmejitveni črti. Peking je na praktično neposeljenem platoju na 3000 metrih nadmorske višine, ki ga nadzira od leta 1962, tudi urejal določeno infrastrukturo in je potezo Indije ocenil kot kršitev sporazumov, ki jih je z Delhijem sklenil v devetdesetih letih oziroma tri desetletja zatem, ko se je prva kitajsko-indijska vojna leta 1962 v tem delu končala z enostransko razglašenim kitajskim premirjem. Druga vojna med državama leta 1967 je potekala drugje, v spornem predelu ob indijsko-kitajski meji vzhodno od Nepala.
Pozornost Kitajske je na dogajanje v Ladaku usmerila že Modijeva ukinitev avtonomije Kašmirja, ki je jabolko spora med Indijo in Pakistanom. Peking je reagiral s krepitvijo vojaške navzočnosti v tamkajšnjem Aksai Chinu, ki zanj predstavlja del tibetanske avtonomne regije, za Indijo pa je del Ladaka. Po ponedeljkovem spopadu sta se menda obe strani umaknili na svoje nadzorne točke, zunanja ministra pa sta se v včerajšnjem telefonskem pogovoru zavzela za čimprejšnjo umiritev razmer in spoštovanje doslej sklenjenih dogovorov. Kitajski vodja diplomacije Wang Yi je po navedbah tiskovne službe pri tem zahteval, da Indija dosledno preišče incident in kaznuje krivce, saj je šlo po njihovih trditvah za dva prehoda indijskih vojakov na kitajsko stran aktualne razmejitvene črte. V spopadu, ki je trajal več ur, naj bi sicer sodelovalo več sto vojakov z obeh strani z vdori prek začasne meje na treh različnih točkah.
Na kitajske navedbe se je indijski premier Modi odzval na državni televiziji z zagotovitvijo, da »nikoli nikogar ne izzivamo«, da pa bo Indija, čeprav zavezana miru, na vsako provokacijo ustrezno odgovorila.
