Trump je v ponedeljek potrdil, da namerava zmanjšati število ameriških vojakov v Nemčiji, ker Berlin ne zagotavlja dovolj finančnih prispevkov zavezništvu in ker slabo ravna z ZDA na področju trgovine. Dejal je, da je v Nemčiji 52.000 ameriških vojakov in da naj bi jih ostalo le še 25.000.
A številke, ki jih je podal, niso točne. Po podatkih Pentagona je namreč v Nemčiji stalno nameščenih med 34.000 in 35.000 ameriških vojakov. Ob rotacijah lahko morda število začasno doseže 50.000.
Stoltenberg je v odzivu na Trumpovo napoved izpostavil pomen odprte razprave. Spomnil je, da se je v minulih letih ameriška navzočnost v Evropi okrepila in da so se okrepile tudi evropske naložbe v skupno obrambo. »To gre z roko v roki,« je poudaril. Sicer pa po njegovih besedah še ni odločeno, kako in kdaj bodo Američani to napoved uresničili.
Stoltenberg je izpostavil, da je navzočnost ameriških vojakov v Evropi dobra tako za Evropo kot za ZDA, tudi za projiciranje njene moči zunaj Evrope. Ameriško poveljstvo za Afriko ni v Afriki, je v Stuttgartu, je ponazoril.
Obrambni ministri, med njimi slovenski minister Matej Tonin, bodo sicer sprejeli odločitve glede priprav na morebitni drugi val pandemije novega koronavirusa. Dogovorili naj bi se novem operativnem načrtu, ki naj bi omogočil boljše usklajevanje, o zalogi medicinske opreme in o skladu za pridobivanje bistvene medicinske opreme.
Razpravljali bodo tudi o Natovih zahtevah glede nacionalne odpornosti, ki pokrivajo bistvene sektorje, kot so energija, promet in telekomunikacije. Dogovorili naj bi se o nadgradnji temeljnih zahtev s posebnim poudarkom na kibernetskih grožnjah, varnosti dobavnih verig ter tujem lastništvu in nadzoru.
Rastoči ruski raketni sistem z jedrsko zmogljivostjo
Pomembna tema bodo tudi varnostne posledice rastočega ruskega raketnega sistema z jedrsko zmogljivostjo, ki je lani privedla tudi do propada pogodbe ZDA in Rusije o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF) iz leta 1987.
Vse od takrat Rusija posodablja raketne zmogljivosti, tudi s hipersoničnim orožjem, je izpostavil Stoltenberg. Ministri naj bi v odziv na to dogovorili o svežnju političnih in vojaških ukrepov, vključno s krepitvijo Natove zračne in raketne obrambe ter s peto generacijo bojnega letala.
Stoltenberg pri tem ponavlja, da ne bodo kopirali destabilizacijskega ravnanja Rusije, da ne nameravajo nameščati novih jedrskih raket na evropskih tleh in da bodo storili vse za preprečitev nove oboroževalne tekme.
Obrambni ministri bodo razpravljali tudi o Natovih misijah in operacijah, zlasti v Afganistanu in Iraku. Generalni sekretar ob tem opozarja, da poskušajo teroristi izkoristiti pandemijo in da so v minulih mesecih okrepili napade.
Generalni sekretar ne izključuje možnosti razprave o Libiji. EU je sicer pred dnevi prosila Nato za pomoč glede operacije Irini za nadzor embarga na izvoz orožja v Libijo. Ob tem je poudaril, da podpira pozive k preiskavi domnevnih vojnih zločinov borcev uporniškega generala Kalife Haftarja po odkritju množičnih grobišč na ozemlju pod njihovim nadzorom.
