V ameriškem kongresu so odločeni ustaviti dela na skoraj dokončanem plinovodu Severni tok 2 med Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem. ZDA namreč še zaostrujejo decembra lani sprejete sankcije proti izvajalcem gradnje plinovoda, in to z enim redkih medstrankarskih sozvočij. Republikanski senator Ted Cruz je bil prejšnji teden jasen, ko je dejal, da Gazpromov plinovod predstavlja »kritično grožnjo ameriški nacionalni varnosti in ne sme biti dokončan«. Demokratska senatorka Jeanne Shaheen je k temu dodala še, da »gre za grožnjo Ukrajini in evropski energetski neodvisnosti z odprto potjo Rusiji, da izkorišča naše zaveznike«. Oba senatorja sta bila pogonska sila pri sprejemu decembrskih sankcij, ki so po Trumpovi uzakonitvi prisilile švicarsko družbo AllSeas Group SA, da je ustavila svoje ladje za polaganje plinovodnih cevi. Gazprom je zastoj potem prekinil tako, da je pripeljal ruske polagalce, ki naj bi v Baltskem morju končali zadnjih 160 od skupno dobrih 1200 kilometrov plinovoda.
Če so bile lanske sankcije usmerjene proti švicarskemu podjetju oziroma morebitnim drugim neposrednim izvajalcem projekta in so jih Rusi v tihem dogovoru z Nemčijo obšli s svojima ladjama, so zdaj predstavljene sankcije težak zalogaj za celoten projekt. Zadevajo namreč vse aktivnosti v zvezi s plinovodom, ne le polaganje cevi, hkrati zajemajo še zavarovalnice, pozavarovalnice ter pristaniške zmogljivosti in priveze, ki bili pri projektu kakorkoli udeleženi, denimo s sprejemanjem pri gradnji sodelujočih ladij. Ker je Gazprom delni lastnik ene od njih, lahko sankcije zajamejo tudi njega. V ozadju tako menda že potekajo pogovori o prodaji te ladje kakšnemu ruskemu podjetju, ki ni izpostavljeno poslovanju na trgih, kjer ga ZDA lahko prizadenejo.
Ruski predsednik Putin je sicer januarja zagotovil, da bo plinovod operativen do konca letošnjega leta ali v začetku prihodnjega, v nedeljo pa se je oglasila tudi nemška vlada. Zunanje ministrstvo je po navedbah agencije DPA zavzelo stališče, da »lahko nove sankcije predstavljajo resno vmešavanje v evropsko energetsko varnost in suverenost Evropske unije«. Nemški gospodarski minister Peter Altmaier je že prej obtožil ZDA, da s sankcijami kršijo mednarodno pravo, tiskovni predstavnik Severnega toka 2 Jens Mueller pa je opozoril, da bodo evropska gospodinjstva in industrija plačevali »milijarde več«, če projekt ne bo dokončan, ter podčrtal, da bi morale biti odločitve o energetski politiki EU v rokah Evropejcev. Znano je, da si ZDA želijo, da bi se Evropa oskrbovala z ameriškim utekočinjenim plinom. V ta namen so v Evropi sprožili Pobudo treh morij, v kateri sodeluje tudi Slovenija. Težava pobude je, da ameriška podjetja ponujajo »svobodni plin« po veliko višji ceni od ruskega, kar se ne bo spremenilo niti v prihodnje.
EU je glede projekta Severni tok sicer razdeljena. Vzhodnoevropske, nordijske in baltske države menijo, da bo plinovod povečal odvisnost EU od Rusije, za Nemčijo in druge države pa so pomembne gospodarske koristi.
