Pustovanje v Dobovi se lahko pohvali ne le s stoletno tradicijo, ampak odslej tudi z vpisom ene od šeg v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Natančneje, v register so od prejšnjega meseca vpisani pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov, ki so močno vpeti v vsakoletni devetdnevni fašjenk, kosec pa je najbolj prepoznaven lik celotnega obreda. Na območju Posavja so v register že vpisani pihalna orkestra iz Kapel in Loč ter brod na Mostecu, iz bližnje Kostanjevice na Krki pa šelmarija.
S koso pokosijo zimo
Obredje pustnih obhodov koscev, oračev in svatov se je ohranilo in živi zgolj v vasici Loče pri Dobovi. Značilna koščeva oprava so bele hlače bregeše, bela srajca rubača, na glavi pa ima visoko pokrivalo turn, okrašeno z raznobarvnimi trakovi pongeljci. Obraz prekriva larfa, narejena doma iz kartona, za vratom imajo kosci rdečo ruto rubic, za pasom pa pripete kravje zvonce. V rokah držijo koso, s katero »pokosijo« zimo.
Na pustni torek zgodaj zjutraj gre skupina sedmih otrok, oblečenih v kosce, po vasi in simbolično kosijo skozi vas, da bi bilo poleti dovolj sena in otave. Kosci se nato preoblečejo v orače, ki s simbolnim oranjem zaželijo vaščanom dobro letino. Prva orača predstavljata kravi, ki vlečeta plug, zraven hodi gonič, tisti zadaj pa drži plug. Sledi jim babca, ki seje žito. »Popoldne sledi pustna svatba, ko se sodelujoči preoblečejo v ženina, nevesto, teto, strica, dve priči in muzikanta ter ob glasbi in plesu obiskujejo domačine. Tako hodijo od hiše do hiše, plešejo in pobirajo denar in dobrote, ki jih simbolično potrebujejo za svatbo,« opisuje Ivan Kovačič, častni predsednik sekcije Fašjenk pri Turističnem društvu Dobova.
Predloge z območja Posavja za vpis v omenjeni register pripravlja Posavski muzej Brežice v sodelovanju z nosilci dediščine, končno pobudo pa pripravi Slovenski etnografski muzej, ki ima tudi vlogo koordinatorja varstva nesnovne dediščine na Slovenskem. »V Posavskem muzeju se ves čas trudimo prepoznati nosilce in šege, ki bi jih bilo mogoče vpisati v nacionalni register. Gre pa za precej zahtevno nalogo, saj pri tem ne gre za predmete, česar smo v muzejih bolj vajeni, ampak za ljudi, ki ta znanja, veščine, tradicijo prenašajo in jo ohranjajo živo,« pojasnjuje direktorica Posavskega muzeja Alenka Černelič Krošelj.
Več kot stoletje pustnih običajev v Dobovi
Kako dolga je v resnici tradicija pustnih običajev v Dobovi, ni točno znano. Kot pravi Kovačič, pisnih virov ni prav dosti, po pripovedovanju domačinov pa naj bi bila stara več kot stoletje. »Tudi naše babice vedo povedati zgodbe njihovih dedkov in babic o pustu v Dobovi. Kosec pa je edinstven pustni lik, ki ga ni nikjer drugje, z njim smo se že predstavili na mnogih karnevalih tako v Sloveniji kot po Evropi,« dodaja Kovačič, ki je tudi podpredsednik federacije Evropskih karnevalskih mest za Slovenijo.
Po besedah muzejske svetovalke Adele Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja je v register, ki ga vodi ministrstvo za kulturo in je začel nastajati leta 2008, trenutno vpisanih 80 enot iz vse Slovenije, od tega dvanajst pustnih šeg, za vpis se pripravljata še dve. »To lepo kaže, da je bogastvo pustne dediščine v Sloveniji res veliko ter hkrati raznoliko in razpršeno po državi. Pustna šega iz Loč pa je posebna tudi zato, ker se maskirajo otroci. Nekoč so se namreč maskirali neporočeni moški, danes se običajno maskirajo vsi, v tej pustni šegi pa otroci.«
