Odstavitev dveh članov sveta Javne agencije za knjigo (JAK), predsednika Slavka Pregla in članice Vesne Horžen, tri leta pred iztekom mandata, ni bila nepričakovana, o njej se je govorilo že nekaj časa. Z zamenjavo teh dveh članov v sedemčlanskem svetu javne agencije se je namreč odprla tudi pot za zamenjavo direktorice Renate Zamida, ki JAK vodi zadnji dve leti. Že februarja, v času ministrovanja Zorana Pozniča, se je branila pred očitki o nezakonitem delovanju agencije – prepozno naj bi sprejela strategijo razvoja za naslednje obdobje, pri oddajanju JAK-ovih prostorov za odprtje nove knjigarne pa naj bi prišlo do suma korupcije. Inšpekcija nepravilnosti ni odkrila, člani sveta JAK pa so direktorici izrekli zaupnico.
Da pa prihaja tudi med ministrom Vaskom Simonitijem in vodstvom JAK do trenj in da dialoga ni, je bilo zelo očitno tudi aprila ob težavah pri izplačevanju knjižničnega nadomestila. Ni naključje, da do sprememb prihaja v času, ko se Slovenija pripravlja na častno gostovanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022, na eno najpomembnejših nacionalnih predstavitev v mednarodnem prostoru, s katerim se že leta ukvarja prav Renata Zamida – apetite po trganju pogače ima več akterjev.
Ne uboga stricev iz ozadja
V četrtek je vlada omenjena člana sveta JAK razrešila »zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri delu«. Za kakšne nepravilnosti točno gre, nam s kulturnega ministrstva in urada vlade za komuniciranje do zaključka redakcije niso odgovorili.
Slavko Pregl, ki je bil tudi prvi direktor JAK, je sicer 7. maja od ministra prejel sedem gosto tipkanih strani dolg dopis, v katerem naj bi ga ta seznanil z razlogi za predčasno razrešitev. Očital mu je, da je kot predsednik sveta dovolil, da je potencialna najemnina za novo knjigarno vključena v finančni načrt JAK, čeprav je agencija že pred tem prejela dopis, da se morajo v letu 2020 najemnine knjižiti v finančni načrt. Odgovoren naj bi bil, da svet ni razrešil direktorice zaradi prepoznega sprejemanja prihodnje strategije, vendar je za to najprej pristojen ustanovitelj, torej ministrstvo, in šele nato svet, pojasnjuje Pregl.
»Ministrstvo meni tudi, da bi jaz moral poskrbeti za vpis v sodni register, a po zakonu JAK predstavlja direktor in ne svet. Pravniki ministrstva te pravne abecede očitno ne poznajo. Menijo tudi, da je predsednik dolžan skrbeti za zapisnike sej sveta, medtem ko v poslovniku sveta piše, da to počne strokovni sodelavec sveta, ki ga za to določi direktorica.« Vse razloge je zato Pregl v pismu ministru zavrnil: »Ob nekaterih bi resni pravniki precej zavijali z očmi, sestavljalec pa bi lahko izdatno zardeval. Renata Zamida je visoko strokoven kader, ki ne uboga stricev iz ozadja. Ker se bo prej ali slej pojavil denar za slovenski nastop na knjižnem sejmu v Frankfurtu, bo gneča zanj zelo huda in sedanja direktorica morda ne bi imela pravilnih pogledov,« še opozarja.
Argument moči
Tudi Vesna Horžen, predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic, domneva, da so ju razrešili, da bi lahko odstavili Zamido. »Postopek razrešitve je potekal z argumentom moči in ne z močjo argumenta, zato 'ugotovljenih nepravilnosti' v svojem odzivu ministru nisem komentirala,« dodaja.
»Pri njunem delu nisem zaznala nepravilnosti, ki jima jih je očitalo ministrstvo in ki sta jih tudi ustrezno in faktično demantirala. Navsezadnje nepravilnosti ni odkril niti proračunski inšpektor, ki je marca in aprila letos opravljal nadzor na JAK,« pravi še Renata Zamida. »Dejstvo je, da je svet JAK glasoval o moji razrešitvi, da mi je bila izglasovana zaupnica ter da sta dva člana sveta, ki nista glasovala za mojo razrešitev, zdaj sama razrešena.«
Preverjeni kader
Za nadomestna člana sveta JAK je sicer vlada imenovala Matejo Komel Snoj, nekdanjo ravnateljico NUK, kamor jo je v svojem prejšnjem mandatu imenoval Vasko Simoniti, in Mitjo Čandra, direktorja založbe Beletrina, ki je trenutno sicer tudi član Nacionalnega sveta za kulturo in sveta SNG Drama Ljubljana; v njegovem imenovanju mnogi opozarjajo na grobi konflikt interesov.
V maju je vlada že razrešila tudi nekdanjega člana sveta JAK Staša Ravterja, nadomestil ga je specialist revizije Sebastjan Eržen. Ob pisateljici Gabrieli Babnik in založniku Orlandu Uršiču, ki nezadovoljstva z direktorico nista skrivala že februarja, imajo zdaj nasprotniki Zamidove v svetu večino, preostala člana, prevajalca Iztoka Ilca in založnika Mitjo Lična, pa bodo zlahka preglasovali.
