Komisija je v sredo objavila poročila o pripravljenosti članic brez evra na prevzem skupne evropske valute. Poročala je o sedmih državah, ki so ob izpolnitvi pogojev dolžne prevzeti evro. To so poleg Hrvaške še Bolgarija, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija in Švedska.
Izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis je izpostavil, da poročilo kaže spodbuden napredek nekaterih držav, a da je na poti še več pomembnih mejnikov. Eden od njih je vstop v ERM II, na kar se pripravljata Hrvaška in Bolgarija.
Hrvaška je sicer edina v sedmerici, ki je nacionalno zakonodajo povsem uskladila s pravili gospodarske in denarne unije, izpostavlja komisija.
To poročilo komisije, ki se imenuje konvergenčno poročilo, je podlaga za odločitev članic unije, ali država izpolnjuje pogoje za vstop v območje evra. Komisija ga objavi vsaki dve leti ali na posebno zaprosilo države, kar se je zgodilo leta 2013 na pobudo Latvije.
Poročilo sicer ne odgovarja na trenutno najbolj aktualno vprašanje, kdaj bo unija odločila o vstopu Hrvaške v ERM II.
Hrvaški premier Andrej Plenković je v torek poslal pismo voditeljem članic območja evra in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen z uradno prošnjo za vstop Hrvaške v mehanizem ERM II. Pričakuje, da bo Hrvaška vstopila v ERM II in bančno unijo že julija letos.
Hrvaška je pismo o nameri vstopa v ERM II institucijam EU poslala julija lani. Pripravila ga je v sodelovanju z njimi. Takrat je bilo rečeno, da lahko oceno pripravljenosti na vstop v mehanizem pričakuje čez približno eno leto. Uresničevanje zavez spremljata Evropska centralna banka (ECB) in Evropska komisija.
Odločitev o vstopu v ERM II se sprejme s konsenzom
V komisiji so pojasnili, da jih je Hrvaška obvestila o izpolnitvi zavez za vstop v ERM II ter da bodo uradno oceno glede izpolnjevanja zavez podali šele na poziv strani, ki sodelujejo v mehanizmu ERM II. Ob tem so izpostavili, da je odločitev o vstopu Hrvaške v ERM II v rokah sodelujočih v mehanizmu ERM II, torej ECB, držav v območju evra in Danske, ne komisije.
Odločitev o vstopu v ERM II se sprejme s konsenzom, na posebnem srečanju finančnih ministrov držav v območju evra in Danske ter ECB in komisije, ki je običajno organizirano ob robu zasedanja evroskupine. Po neuradnih pričakovanjih bi se to srečanje lahko zgodilo julija.
V območju evra je 19 držav EU, od leta 2007 tudi Slovenija, ki je evro prevzela kot prva nova članica iz širitve leta 2004. Med preostalimi osmimi jih je omenjenih sedem dolžnih prevzeti skupno evropsko valuto, ko izpolnijo pogoje za to. Danska si je zagotovila stalno izvzetje, vendar je kljub temu v mehanizmu ERM II.
Članica unije lahko skupno evropsko valuto uvede, če izpolnjuje štiri maastrichtska merila, ki terjajo cenovno stabilnost oziroma nizko stopnjo inflacije, zdrave javne finance, stabilne valutne tečaje in nizko raven obrestnih mer. Da lahko država postane članica območja evra, mora biti vsaj dve leti v mehanizmu deviznih tečajev ERM II.
Evropska komisija je sicer že maja 2018 ocenila, da Hrvaška in Bolgarija izpolnjujeta vsa merila za prevzem evra, razen merila glede deviznega tečaja, saj nista članici mehanizma ERM II.
ERM je Evropska gospodarska skupnost uvedla leta 1979 kot del evropskega denarnega sistema, da bi zmanjšala nihanja deviznih tečajev in zagotovila denarno stabilnost v Evropi v pripravah na uvedbo skupne evropske valute, ki se je zgodila 1. januarja 1999. Po uvedbi evra je postal mehanizem sredstvo za zagotavljanje stabilnosti valut članic zunaj območja evra, ki želijo prevzeti skupno valuto. Danska krona je trenutno edina valuta v ERM II.
