Smučarska zveza Slovenije (SZS) spada med posamične športne zveze, vendar je posebna, saj je pod njeno streho večina zimskih športov. V SZS je sedem različnih panog (alpsko smučanje, nordijsko smučanje s skoki, teki in nordijska kombinacija, biatlon, deskanje na snegu, telemark, smučanje prostega sloga), zraven pa še Zveza učiteljev in trenerjev smučanja ter olimpijski komite Planica.
»Panoge so zelo avtonomne. To je tako, kot bi združil sedem različnih zvez, zato smo neprimerljivi znotraj individualnih športnih panog. Vse skupaj je podobno, kot če bi imeli zvezo za športe z žogo,« je bil slikovit direktor SZS Franci Petek. SZS pogosto posluša očitke, da je v primerjavi z ostalimi zvezami v privilegiranem položaju, kar zavračajo. Upravičenost sredstev, ki jih prejmejo, dokazujejo s podatkom, da so 40 odstotkov slovenskih olimpijskih kolajn osvojili športniki in športnice pod okriljem SZS. Po proračunu 12 milijonov evrov je SZS po tem kriteriju druga v Sloveniji za Nogometno zvezo Slovenije (NZS).
Le 15 odstotkov javnih sredstev
»Smo v veliki negotovosti, kako bo kriza vplivala na gospodarstvo in s tem na naše prihodke. Le 15 odstotkov proračuna napolnimo z javnimi sredstvi. Kar 60 odstotkov dobimo na trgu, potem ko smo razvili različne pristope, ki so zanimivi za sponzorje. 25 odstotkov proračuna pokrijemo iz dividend Športne loterije, lastnimi prireditvami in Mednarodne smučarske zveze,« je izpostavil Petek.
Pohvalil je odziv Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in izpostavil, da je ponosen na slovenski šport, ker je v času krize nastopil enotno. »Šport je družbeni in gospodarski ambasador države. Potem ko smo prebrodili prvi šok, šport potrebuje pomoč države, da bo preživel. Potrebuje dve ravni pomoči. Prva je interventna rešitev, da se sprostijo sredstva letnega programa športa, s čimer bi rešili likvidnost. Druga je sistemska, kjer je širok nabor predlogov, ki so povezani predvsem z davčnimi olajšavami. Počasi nam zmanjkuje časa. Bojim se, da vsi ne bodo preživeli globoke krize in morda bo kdo končal v stečaju. SZS so se prihodki znižali za 20 odstotkov in za preživetje moramo vsaj za toliko znižati stroške,« je izpostavil Petek.
Izguba je skoraj 1,4 milijona evrov
Za razliko od ostalih panog je v smučanju zaradi koronakrize odpadlo le 10 odstotkov tekem, vendar je Slovenija utrpela veliko škodo, ker sta bili odpovedana pokal Vitranc, svetovno prvenstvo v poletih v Planici pa preloženo na december. To sta namreč prireditvi, ki ustvarjata dobiček in ga nato vlagajo v programe. SZS odkrito pričakuje, da bo država pokrila del stroškov Vitranca in Planice.
»Imamo športne prireditve, ki v tujini Slovenijo predstavljajo širokemu krogu ljudi. Posebna blagovna znamka je Planica, ki jo vsako leto vidi med 150 in 200 milijonov ljudi. Zaradi odpovedi Vitranca in prestavitve Planice je na kocki delovanje SZS. Predstavljata kar 99 odstotkov izgube SZS. Izguba Planice je 1.084.000 evrov, celotne SZS pa skoraj 1,4 milijona evrov. V veliko pomoč nam bi bilo, če ne bi bilo treba plačati 450.000 evrov, kolikor je račun za nadomestilo za najem objektov za tekme, ki so po Zavodu za šport republike Slovenije Planica v lasti države,« je bil odkrit Petek. Za razliko od Evropske nogometne zveze (Uefa) Mednarodna smučarska zveza (Fis) med svoje članice zaradi koronakrize ni razdelila še niti evra in tudi ne daje nobenih signalov, da bi se to zgodilo.
