»V zadnjih letih opažamo, da se stanje Dvojnega triglavskega jezera slabša tako po kakovosti vode kot po življenju v njem. Projekt Vrh Julijcev, v katerem poleg nas sodeluje še osem partnerjev, ima nalogo pripraviti in izvesti ukrepe za njegovo izboljšanje. Zmanjšali bomo vplive na jezero z izboljšanjem sistema čiščenja odpadnih voda s planinske koče pri Triglavskih jezerih. Izlovili bomo tudi umetno naseljene ribe v jezeru, zlatovčico in pisanca, ki sta prav tako kriva za slabo stanje jezera. Začeli bomo to sezono in nadaljevali naslednje,« opisuje dr. Tomaž Kralj iz javnega zavoda Triglavski narodni park.
Ribe v Dvojno jezero vnašajo hranila in rušijo naravno stanje jezera, pravi Kralj. Ob tem bo treba odstraniti tudi alge, ki se razraščajo po jezeru, saj se v njih akumulirajo hranila, ki negativno vplivajo na kakovost vode. »Poostrili pa bomo tudi nadzor v naravi. Zlasti poleti želimo ob dodatni pomoči prostovoljnih nadzornikov preprečiti kopanje v jezeru in podobne dejavnosti ob njem. Posebno pozornost bomo namenili tudi ozaveščanju obiskovalcev o pomenu jezera in Doline Triglavskih jezer,« še dodaja Kralj.
Presenečeno ugotovili, da imajo zlatovčice družbo
»Visokogorska jezera po navadi nimajo rib, prav v Dvojnem jezeru pa je vpliv rib z dodatnimi negativnimi vplivi najbolj očiten. Po jezeru so se začele močno razraščati alge,« posledice opisuje Miha Ivanc iz zavoda za ribištvo. »Zlatovčice so bile v jezero vnesene okrog leta 1991 v manjšem številu. Jezero je že nekaj let zatem kazalo znake onesnaženja. Želeli smo jih odstraniti, vendar dvakrat zaman.« Prijava na tokratni projekt jim je uspela in zagotovila potreben denar, o metodah pa so se poučili pri italijanskih kolegih s tovrstnimi izkušnjami.
A presenečeno so ugotovili, da imajo zlatovčice v Dvojnem jezeru družbo. »Pred nekaj leti se je izkazalo, da se je v Dvojnem jezeru pojavil še pisanec, ki je prišel tja verjetno kot vaba za lovljenje zlatovčic. Pojav pisanca je prinesel novo dimenzijo, saj je ta od 10 do 12 centimetrov velika riba še večja nadloga od prvotne,« je zaskrbljen Ivanc.
Nad pisanca v jezeru že to poletje, nad zlatovčico jeseni
»Izlov bomo opravili v dveh fazah, najprej se bomo posvetili pisancu. Zlatovčice preganjajo pisanca v plitvine in bodo v prvi fazi pravzaprav naš zaveznik,« opisuje Ivanc. Za izlov pisancev se bodo zgledovali po španskih kolegih, ki so to že počeli, lansko jesen pa so že preizkušali različne tipe mrež, ki jih bodo uporabili. »Gre za past, v katero se ribe same ujamejo, ne potrebuje hrane, a mora biti pravilno nastavljena. Mreže bo treba tudi čistiti,« pravi Ivanc. »Za obe jezeri Dvojnega jezera bomo potrebovali od 70 do 80 mrež,« napoveduje, postopek pa bodo morali v prihodnje ponavljati.
»V drugi fazi se bomo posvetili zlatovčicam. Po zgledu Italijanov bomo jeseni po površini jezera položili prozorne mreže z različno velikostjo oken, ki lebdijo tik pod površino jezera, zlatovčice pa se vanje zataknejo s škrgami. Napeljali jih bomo na posebnih vodilih čez jezerom, mreže pa bodo v vodi ostale do konca projekta v vseh letnih časih. Le redno jih bo treba čistiti, sicer jih bodo ribe opazile in se jih bodo izogibale,« opisuje. Dodaja, da bodo med delom kljub planinski sezoni, ki bo takrat v na vrhuncu, potrebovali dovolj miru in prostora, a je prepričan, da bodo obiskovalci Doline Sedmerih jezer to razumeli.
Cilj projekta je z različnimi ukrepi izboljšati stanje osmih vrst in štirih habitatnih tipov Natura 2000 na skupno 303 hektarjih površine Triglavskega narodnega parka.
