Mlin v vasi Okroglo v občini Naklo je že dolgo časa opuščen, vendar pa je edini ohranjeni mlin na reki Savi na Gorenjskem vse od njenega izvira do Ljubljane. Kot opozarjajo v občini Naklo, so v njem kar 400 let mleli žito. »Današnja stavba je bila obnovljena v 30. letih prejšnjega stoletja, vendar pa se je v njej čas ustavil. Leseno kolo za stavbo se ne vrti več in ga prerašča mah,« so zapisali. Mlin pa ni bil pomemben le za tamkajšnje kmete, pač pa se je vpisal v zgodovino tudi na ribiškem področju, opominja Uroš Brankovič iz Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj. »V bazenih pod še ohranjenimi mlinskimi kamni je Ivan Franke leta 1881 izvedel prvo umetno oploditev iker, natančneje iker potočne postrvi v Sloveniji in s tem začel zgodbo modernega ribogojstva v naših krajih.«
Ribjo dediščino spoznavajo z vsemi petimi čuti
Kako bogata z ribjo kulturno dediščino je Gorenjska, so se doslej zavedali redki, letošnji Ribji festival Gorenjske, ki od sredine preteklega meseca pa vse do jutri poteka po številnih gorenjskih krajih, pa želi to spremeniti. »Obiskovalci festivala spoznavajo bogato tradicijo ribištva, športni ribolov, ribogojstvo, gospodarjenje ribiških družin z vodami. Ob tem pa spoznavajo in pokušajo tudi zdrave ribje izdelke, ki jih pridelujejo lokalni ribogojci,« opisuje Brankovič. Središče dogajanja festivala je bilo v Bohinju, kjer so z njim nadgradili že tradicionalne ribiške praznike, med njimi priznani mednarodni festival muharjenja. Tako so na primer posebno mesto na tržnici v Stari Fužini med izdelki s certifikatom Bohinjsko/From Bohinj dobili izdelki, povezani z ribami in ribjo kulinariko, ter ribiška oprema. Obiskovalci so se na delavnici lahko naučili različnih postopkov priprave rib, na primer filiranja, prekajevanja in peke na žaru, okušali pa so tudi dobrote lokalnega ribogojca Zupana iz Nomenja.
Festival je potekal tudi v drugih gorenjskih občinah, kot so Naklo, Kranj, Tržič, Preddvor, Cerklje na Gorenjskem. Tako so na primer obiskovalci spoznavali zgodbo in pomen ribnikov Žeje v Podbrezjah, s katerimi gospodari Ribiška družina Tržič. Ogledali so si ribogojnico v Zgornji Besnici, kjer oplojujejo ikre in vzgajajo ribje mladice za poribljavanje vodotokov, ki jih upravljata tržiška in kranjska ribiška družina, in tako dobili širši vpogled v ribjo kulturno dediščino na Gorenjskem ter jo spoznavali z vsemi čuti. Na podoben način so spoznavali ribogojnico Bizjak v Zgornji Beli in tradicijo ribištva v potokih, reki Savi in jezeru Črnava v občini Preddvor ter tudi drugih občinah. Jutri bo še zadnja priložnost za spoznavanje te kulturne dediščine v ribogojnici Vodomec v Zalogu pri Cerkljah.
Povezovanje koščkov dediščinske sestavljanke
Elementi ribiške kulturne dediščine so trenutno razpršeni po vsej Gorenjski in nimajo neke sistematične zgodbe in okvira, Ribji festival Gorenjske pa jih povezuje. Kot opominja Brankovič, je to le ena od aktivnosti programa Ribja kulturna dediščina, ki se izvaja pod okriljem Lokalne akcijske skupine Gorenjska košarica in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, Republike Slovenije in vključenih partnerjev. Vodilni partner je Turizem Bohinj, sodelujejo pa še Občina Bohinj, Ribiška družina Bohinj, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj in Ribogojstvo Zupan.
