Newsom je povedal, da tehnike, ki prekinjajo dovod kisika v možgane, nimajo prostora v 21. stoletju in uvodoma je vsem policijskim šolam in postajam prepovedal učenje omenjenih tehnik in urjenje. Floyd je umrl, ko mu je policist Derek Chauvin skoraj devet minut pritiskal s kolenom na vrat in ga zadušil.
Mestni svet Minneapolisa je v petek odobril prepoved uporabe prijemov, ki lahko zadušijo osumljenca, naj si bo z rokami, s kolenom ali kako drugače. Od policistov se prav tako po novem zahteva, da prijavijo kolege, ki bi poskušali kaj takega ali uporabili pretirano silo.
Posledice protestov doživljajo policisti tudi drugje po ZDA. V newyorškem Buffalu se je začela kazenska preiskava proti dvema policistoma, ki sta na protestih odrinila 75-letnega moškega, ki je padel na tla in dobil poškodbe glave, pri čemer je eden od njiju še pokazal namen, da na tleh ležečega udari. Vmes je posegel tretji policist in kolega odvlekel stran.
V Tacomi v zvezni državi Washington je županja Victoria Woodards ukazala odpustiti štiri policiste, ki so marca sodelovali pri aretaciji temnopoltega osumljenca, ki je umrl zaradi zadušitve. Županja je zanje tudi zahtevala kazenski pregon.
Županja Seattla Jenny Durkan pa je policiji prepovedala uporabo solzivca proti protestnikom za naslednjih 30 dni.
Protesti se nadaljujejo
Protesti proti policijskemu nasilju se bodo v ZDA konec tedna nadaljevali. V Minneapolisu in St. Paulu se bodo lahko nadaljevali čez noč, saj sta župana preklicala policijsko uro. Minnesota je prav tako začela pošiljati domov mobilizirane pripadnike nacionalne garde. Po uvodnem divjanju pretekli teden so namreč protesti v obeh mestih sedaj mirni.
V Georgiji pa je šerif Valdoste aretiral 31-letno žensko, ker je med protestom nosila transparent, ki je žalil njega in predsednika ZDA Donalda Trumpa. Aretacijo je utemeljil z zakonom, ki prepoveduje obscenost tam, kjer jo lahko vidi oseba, ki je mlajša od 14 let.
V petek je s položaja odstopil župan mesteca Temecula na jugu Kalfornije James Stewart, ker si je privoščil izjavo, da ne verjame, da so policisti kdajkoli ubili kakšnega dobrega temnopoltega človeka. Stewart je kasneje dejal, da ne ve, kako se je v izjavo prikradla beseda dobrega in zanikal, da bi bil rasist. Zatrdil je tudi, da ima veliko temnopoltih prijateljev.
Okrepitev protestov se danes in v nedeljo obeta v prestolnici Washington, kjer so daleč naokrog Bele hiše postavili žičnato ograjo. Zaradi tega se protestniki sedaj norčujejo, da ima Trump sedaj novo afero imenovano "babygate".
Pentagon je kljub predsednikovim ostrim besedam o vojski na ulicah poslal domov 700 pripadnikov 82. zračne divizije, županja Muriel Bowser pa je pripadnikom nacionalne garde Utaha, ki so prišli na Trumpov poziv pomagat delati red, odrekla gostoljubje v washingtonskih hotelih.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Hogan Gidley je v petek dejal, da so glede protestov na mizi vse opcije, kar je besednjak, ki ga je Bela hiša doslej uporabljala za teroriste, Iran ali Venezuelo.
Mattis Trumpa obtožil, da ogroža ustavo
Upokojeni vojaški voditelji ZDA sicer po vrsti zavračajo Trumpove pozive po uporabi vojske na ulicah in nekdanji obrambni minister James Mattis je v četrtek Trumpa obtožil, da ogroža ustavo.
Mattisu se je v petek pridružil nekdanji Trumpov šef kabineta John Kelly, ki je dodal še mnenje, da morajo Američani v prihodnje bolj razmisliti, koga bodo izvolili za predsednika. "Potrebno je pogledati značaj kandidata in ali je pripravljen voditi vse Američane, ne le svoje baze," je dejal Kelly.
Veliki protesti se danes ponovno obetajo v mestu New York, kjer župan Bill de Blasio vztraja pri policijski uri najmanj do nedelje oziroma ponedeljka zjutraj.
V petek so poslali na neplačani dopust dva policista, ki so ju kamere zalotile pri nasilju. Eden je 29. maja v Brooklynu po nepotrebnem surovo odrinil dekle, ki je padla na tla in doživela pretres možganov, drugi je potegnil masko z obraza protestnika in ga poškropil s solzivcem v obraz.
De Blasio se skuša postaviti na stran policistov in hvali njihovo ukrepanje, vendar ga zato nimajo nič raje, poleg tega ga kritizira tudi druga stran. Sedaj so se uprli še javni tožilci Manhattna, Brooklyna in Bronxa, ki so se odločili, da ne bodo preganjali aretiranih protestnikov zaradi kršenja policijske ure. Po mestu so doslej aretirali več kot 2000 ljudi, tožilci pa bodo preganjali le resnejša kazniva dejanja, kot je napad na policista, ropanje ali vlom.
Protesti sicer postajajo mirnejši in bolj urejeni. Policija je uspela ujeti del razgrajačev, ki proteste izkoriščajo za ropanje in nasilje, v petek zvečer pa so organizatorji protestov po mestu pozivali udeležence pred začetkom policijske ure, naj se odpravijo domov in se vrnejo naslednji dan. Nekateri so to storili, drugi pa vztrajali in obetal se je nov val aretacij.
