Zanimivost tokratne tragedije je dejstvo, da je vsaj na športnem področju primer presegel meje ZDA. Kopičijo se različni odzivi golfista Tigerja Woodsa, boksarja Floyda Mayweatherja, košarkarskih legend Stephena Curryja in LeBrona Jamesa, pa tudi britanskega dirkača formule 1 Lewisa Hamiltona, ali pa nogometašev nemške bundeslige Jadona Sancha, Achrafa Hakimija in Marcusa Thurama .... Vsem je skupno geslo Justice for George Floyd. Šport je s svojim vplivom v družbi, gledanostjo na malih ekranih in številnimi sledilci na družbenih omrežjih že zdavnaj presegel le svojo funkcijo zabave množic.
V zadnjih letih je tako recimo najbolj odmevalo klečanje zvezdnika lige NFL Colina Kaepernicka ob poslušanju ameriške himne 14. avgusta 2016 kot nasprotovanje politiki predsednika Donalda Trumpa. Ta je takrat razdelil ameriško javnost. A Kaepernick je izkoristil svojo popularnost iz opozoril na rasno neenakost v najbogatejši državni na svetu. »Ne bom vstal in ponosno pozdravil zastavo države, ki zatira temnopolte,« je takrat razložil igralec, ki je zaradi svojega dejanja leto kasneje izgubil službo in kasneje ni našel novega delodajalca. V športu pa je našel številne posnemovalce, ki so podprli njegovo stališče.
Priložnost je lani unovčila tudi ameriška nogometašica Megan Rapinoe. Ta je na sprejemu po osvojitvi naslova svetovnih prvakinj v svojem govoru nasprotovala politiki Donalda Trumpa in opozarjala na slabe razmere v državi. Po tem nastopu pa se redno pojavlja z zvezi z nasprotovanjem proti rasizmu, homofobiji in spolni diskriminaciji. Tudi ona je deležna številnih pohval, a tudi kritik. Dolgo je odmevalo tudi pozitivno sporočilo nogometašev ZDA in Irana, ki so se junija 1998 pomerili na svetovnem prvenstvu v nogometu v Franciji. Državi sta bili na političnem področju na povsem nasprotnih bregovih, zato je bilo pričakovati tudi napetosti na zelenici, a so športniki nastavili politiki ogledalo in potrdili, da so možne tudi drugačne poti. Po tekmi so nastali znani posnetki skupinskega fotografiranja, nogometaši pa so se eni drugih spomnili s cvetjem in darili.
Tudi Evropa ni imuna. Ob bližnjevzhodni krizi v Siriji in turškem posredovanju v območju naseljenim s Kurdi so izstopali predvsem številni turški nogometaši, ki so podpirali politiko predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Najbolj sloviti imeni podpore v letu 2018 sta bila nedvomno Mesut Özil und Ilkay Gündogan. Vsaj v Zahodni Evropi so bile tovrstne podpore deležne številnih kritik in veliko bolj pozitivni so bili zapisi ob nasprotovanju politiki Ankare. Za zanimiv in pomemben protest so se leta 1995 odločili tudi nogometaši švicarske reprezentance. Ti so na gostovanju v Göteborgu na Švedskem razvili pano z napisom Stop it Chirac. S tem so Francijo pozvali, naj preneha s preizkusi jedrskega orožja na otoku Mururoa.
