Čeprav se testa vsakega avtomobila lotimo na način, kot da je pred nami prazen list papirja, je jasno, da se je že podzavestno, pa tudi povsem zavestno vsakega nemogoče lotiti z enakimi »vatli«. Pričakovanja pred, denimo, vožnjo avtomobilov višjih razredov, so povsem logično drugačna, višja, kot preden v roke dobimo kakšnega bolj »vsakdanjega«. Enako je, ker pač glede avtomobilov ne moremo živeti v nepredušnem mehurčku, ko se okrog kakšnega avtomobila ustvari določeno ozračje in smo potem še toliko bolj pozorni, ali je vse skupaj upravičeno ali ne. Denimo pri novem peugeotu 208. Ko se je ta v začetku marca okitil z nazivom evropski avto leta in za seboj pustil tudi slovenski avto leta, ki za nameček spada v isti razred in je zatorej njegov neposredni konkurent, renaulta clia, smo ga zagotovo čakali z višjimi pričakovanji, kot bi ga sicer. Zato še toliko več pomeni, ko zapišemo, da je ta pričakovanja skoraj v popolnosti upravičil.
Najprej že s svojim videzom. Čeprav jasno drži oblikovne smernice svojih predhodnikov, je toliko moderniziran, da ga zlahka uvrstimo med najatraktivnejše v razredu, sploh s sprednjo masko in lučmi. Prav tako nismo imeli nikakršnih težav s hipno nastavitvijo idealnega položaja za volanom, ki je sicer stari znanec Peugeotovih avtomobilov. Izredno majhen, zgoraj in spodaj prisekan, merilniki pa nad njim. Sami in velika večina drugih imamo na njih izvrsten pogled, manjšina pač ne, saj jim rob volanskega obroča te zakrije. Kakor koli, zdaj je vse skupaj še nadgrajeno, saj digitalni merilniki za volanom ustvarijo tridimenzionalno podobo, kar še dodatno poudari futuristično podobo voznikovega delovnega okolja. Upravljanje nastavitev je tudi že znano Peugeotovo – ni zapleteno, a vseeno bi bil zaslon na dotik lahko hitrejši, bolj odziven. In ko smo ravno pri odzivnosti – enako velja tudi za gumb za zagon motorja, ki ga je treba včasih držati kar predolgo, včasih pa pritisniti dvakrat, da se avto zažene. Kar zadeva notranjost, dodajmo, da so materiali izjemno kakovostni, prostorsko pa 208 ni presežek, a od 4,06 metra dolgega avtomobila čudežev na zadnji klopi in v prtljažniku (solidnih 309 litrov osnovne prostornine) pač ne gre pričakovati.
Je pa 208 zagotovo presežek, kar zadeva vožnjo. Če zanemarimo, da bodo novinci pri Peugeotu potrebovali nekaj časa, da se navadijo na majhen volanski obroč, je spoznavanje izjemno kratko, uživanje v vožnji pa se začne že po prvem ovinku. Pelje se namreč zelo lahkotno, udobno, 1,2-litrski turbobencinski motor s 74 kilovati (100 konji) je odziven in živahen (do stotice avto z njim potrebuje 9,9 sekunde), z njim pa se 208 izkaže na vseh konfiguracijah cest. Na avtocesti pri visokih hitrostih deluje trdno in zanesljivo ter je ob tem odlično zvočno izoliran, med ovinki se ne brani dinamične vožnje, v mestih pa je okreten. Skratka, glede tega je nedvomno v razrednem vrhu, medtem ko je bila poraba v mejah pričakovane – 6,4 litra bencina na 100 kilometrov vožnje.
Oprema allure, s katero je bil opremljen testnež, spada v sredino ponudbe, za 16.825 evrov pa sicer ponuja veliko, vendar še vseeno pušča nekaj prostora. In ker 208 v osnovi ne ponuja popolnega varnostnega paketa, je na testnih trčenjih EuroNCAP z osnovno opremo prejel »le« štiri zvezdice. Kar je nemara njegov še največji minus...
