Ko je britanska pisateljica J. K. Rowling pred petimi leti praznovala 50. rojstni dan in se na zabavi pojavila kot »izgubljeni rokopis«, nihče ni pomislil, da ima na sebi – pravi rokopis. Obleka, ki jo je nosila, je bila popisana s politično pravljico, mama Harryja Potterja in treh tuzemeljskih otrok pa je to razkrila šele dve leti pozneje v intervjuju za revijo Time. Rokopis je na obleki bledel celo desetletje, dokler ni Rowlingova pred nekaj tedni začela dodajati novih poglavij in prišla do trenutka, ko je pritisnila zadnjo piko. In dobili smo The Ickabog. »To ni spin off Harryja Potterja!« je, da ne bi bilo nesporazumov, z velikimi tiskanimi črkami zapisala britanska pisateljica na twitterju ter svojim sledilcem in oboževalcem sage o mladem čarovniku dala vedeti, da gre za nekaj povsem drugega. To je zgodba o nevarni pošasti Ickabogu, ki med spanjem hrusta otroke z nadnaravnimi močmi, živi pa na severu Cornucopie.
Kot pove ime izmišljene dežele, ki prihaja iz latinske besede za obilje, je Cornucopia »magično bogata«, v njej pa živijo srečni ljudje, ki nikoli niso lačni. A ne vsi. Prebivalci na severu komaj spravijo skupaj dovolj hrane, da preživijo, če imajo smolo in so majhni, pa jih lahko poje Ickabog. Kot pravi Rowlingova, gre za zgodbo za »malo starejše otroke« o resnici in izkoriščanju moči, vendar pa je ne gre razumeti kot odgovor na vse, kar se dogaja danes, saj je nastala že veliko prej. »Teme so brezčasne in jih zlahka lahko povežemo s katerim koli obdobjem ali katero koli državo,« je napisala na svoji spletni strani, kjer se je spomnila, kako se je zgodba rodila.
Na podstrešju skoraj desetletje
»Osnutek sem napisala že med pisanjem knjig iz serije o Harryju in ga nameravala objaviti po Svetinjah smrti, nato pa sem po zadnji Potterjevi knjigi želela premor od pisanja, ki je trajal pet let. V tem času sem napisala Nadomestne volitve, Robert Galbraith pa je napisal Klic kukavice,« je tistim redkim, ki tega niso vedeli, pojasnila, kaj je počela pod svojim imenom in psevdonimom, ter dodala: »Takrat je osnutek za The Ickabog končal na podstrešju, kjer je ostal skoraj deset let. Skozi čas sem ga začela dojemati kot zgodbo, ki je pripadala mojima mlajšima otrokoma, ker sem jima jo brala zvečer, ko sta bila še majhna, kar je bil vedno lep družinski spomin.«
Ker posebni časi kličejo po posebnih ukrepih, se je odločila, da to vendarle postane zgodba vseh, ne samo njenih otrok. Poiskala jo je na podstrešju, z nje stresla prah ter dopisala nekaj poglavij. Ko je knjigo končala, pa se je odločila, da jo novembra letos izda v knjižni obliki, in to tako papirnati, elektronski kot avdioknjigi. Še prej pa je razveselila otroke z novico, da bo knjigo do 10. junija po delih brezplačno objavljala na spletni strani theickabog.com, s čimer bo najmlajšim pomagala premagovati čas samoizolacije zaradi pandemije koronavirusa.
Prva poglavja je objavila minuli torek, do včeraj pa jih je bilo na spletni strani že osem. Do 10. junija se jih bo zvrstilo 34, po eno ali več na dan, v načrtu pa ima tudi objavo prevodov v nekatere druge jezike, o čemer bo bralce obveščala sproti na spletu. Ko bo knjiga izšla v tiskani obliki, bo vse prihodke od prodaje donirala projektom in organizacijam, ki pomagajo skupinam, prizadetim zaradi koronavirusa.
V knjigi tudi ilustracije slovenskih otrok?
Po njenem je The Ickabog, v katerega bodo zagotovo zagrizli tudi starejši, namenjen otrokom med sedmim in devetim letom starosti, najbolj pa tekne, če ga beremo na glas ali nam ga na glas bere kdo drug. Ima pa pisateljica za najmlajše še dodaten izziv. Prosi jih, naj ji za vsako poglavje pošljejo svoje ilustracije. »Želim si, da vam domišljija podivja. Ustvarjalnost, iznajdljivost in trud so najpomembnejše stvari; ne iščemo nujno tehničnih veščin,« je zapisala na spletu in obljubila, da bodo najboljše slike objavljene v tiskani izdaji knjige. Založniki vsake države se bodo sami odločali med ilustracijami za svoje izdaje, Rowlingova pa se ne bo mešala v njihove odločitve. Jih bo pa, če bodo starši ali skrbniki slike objavili na twitterju pod oznako #TheIckabog, delila in komentirala, kar pomeni, da se v knjigi povsem lahko znajde tudi ilustracija katerega od slovenskih otrok.
