Nekaj tisoč s transparenti oboroženih protestnikov je v sredo v Minneapolisu že drugi večer zapored protestiralo zaradi smrti 46-letnega Georgea Floyda. »Ni pravice, ni miru!« so kričali in »Ne morem dihati!«, tako kot ni mogel v ponedeljek dihati Floyd, ker mu je belopolti policist skoraj osem minut klečal na vratu. Dokler ni izdihnil. Ležeč na prsih, z lisicami na rokah, obkrožen s štirimi policisti, ki so ga prijeli zaradi suma plačila s ponarejenim bankovcem. Koleno na njegovem vratu naj bi bilo potrebno, ker se je moški upiral aretaciji. Tragičen dogodek je nekdo posnel, v videu pa se slišita tudi Floydovo sopenje, da ne more dihati, in prošnja za malo vode. »Če lahko govoriš, lahko tudi dihaš,« ga je utišal eden od policistov. Že nekaj minut pozneje je bilo jasno, da se je motil. Floyd je obležal nepremičen, umrl je še pred prihodom reševalcev. Američani imajo očitno dovolj (nepotrebnega) policijskega nasilja zlasti nad neoboroženimi temnopoltimi osumljenci. Svoje nezadovoljstvo jih je na tisoče že dve noči zapored izkazalo s protesti na ulicah, kjer so se spopadli s policijo. Ta je v polni bojni opremi za vzpostavljanje miru in razganjanje vse glasnejših skupin uporabila solzivec, gumijaste naboje in granate. Protestniki so se odzvali s kamni in steklenicami, razbijanjem izložb, zažiganjem vsega, kar jim je prekrižalo pot, ter plenjenjem trgovin. Mesto je bilo v plamenih.
Zahteve po aretaciji policista
V tragično smrt osumljenca vpleteni policisti so že izgubili službo, javnost zahteva še njihove glave oziroma kazenski pregon. Na njihovi strani je tudi (belopolti) župan Jacob Frey. »Na posnetku ni videti nobene grožnje in nobenega razloga za uporabo sile. Zakaj ta človek še ni v zaporu?« se je vprašal glede najbolj brutalnega policista. Protestniki so se spravili nad njegovo hišo v predmestju Minneapolisa, mu dovozno pot poškropili z rdečo barvo in na tla napisali morilec. Protestnike k dostojanstvu in mirnim zborovanjem poziva tudi zastopnik pokojnikove družine, načelnik policije pa javnost prosi za spoštljivost in potrpežljivost. Preiskava poteka, primer je pod drobnogled vzel FBI.
Primer močno spominja na smrt neoboroženega temnopoltega Erica Garnerja, ki so ga leta 2014 aretirali zaradi prodaje neobdavčenih cigaret, nato pa je izdihnil v prepovedanem prijemu policista za vrat. »Ne morem dihati,« je skoraj brez sape izdahnil zadnje besede, njegova smrt pa je dala nov zagon gibanju Black Lives Matter (Temnopolta življenja štejejo), katerega bistvo je nasprotovanje policijskemu nasilju, temelječemu na rasnem razlikovanju, pa tudi temu, da belopolti policisti za svoja dejanja ne odgovarjajo. Vsako ameriško mestece v svoji zgodovini nosi kakšno takšno zgodbo, bolj ali manj vsak temnopolti Američan pa je že doživel neprijetno izkušnjo s policistom. Zdi se, da zgodbe, ki v javnosti dodatno odmevajo in se povzpnejo na naslovnice časnikov, pišejo po enakem scenariju – belopolti policist »ubije« temnopoltega osumljenca oziroma ta med aretacijo umre, ljudje se na ulicah uprejo nepotrebni policijski nasilnosti, policista kazensko ne preganjajo, protesti izbruhnejo še enkrat. Med najhujšimi vstajami je bila leta 2014 v Fergusonu po smrti 18-letnega Michaela Browna, ki je umrl pod streli policista. Prvemu dvotedenskemu valu protestov sta sledila še dva.
Nasilni niso le policisti
Da se nad temnopoltimi ne znašajo zgolj policisti, temveč je s (prikritim) rasizmom okužena vsa ameriška družba, kažeta dva nedavna primera. Prvi se je pripetil februarja, ko sta belopolta oče in sin v Brunswicku umorila Ahmauda Arberyja, temnopoltega tekača, za katerega sta vztrajala, da je bil vlomilec, ki da ju je še celo napadel. Njuno aretacijo je pred nekaj tedni sprožil posnetek usodnega dogodka, ki je njuno zgodbo postavil na laž. Drugi incident pa se je pred dnevi zgodil v newyorškem Centralnem parku, kjer sta se zaradi neprivezanega psa sprla belopolta Amy Cooper, ki je bila z njim na sprehodu, in temnopolti Christian Cooper, ki je opazoval ptice. Ženska je potem poklicala policijo in se pritožila, da temnopolti moški grozi njej in njenemu psu. Cooper jo je med tem snemal. Ženska je po lažni prijavi izgubila službo, javno pa se je opravičila tako Cooperju kot celotni temnopolti skupnosti. »Na žalost živimo v času, v katerem so temnopolti tarče. Ta ženska je to skušala izkoristiti v svoj prid, a ji tega nisem dopustil,« je incident komentiral ornitolog.
