Tudi njegova tretja vlada dojema Slovenijo predvsem kot svoj plen. Vsak konec njegove vlade rezultira v še večjem gospodarskem, kulturnem in političnem nazadovanju države. Še naprej se mu dogajajo krivice in venomer se postavlja v vlogo žrtve. Je človek brez empatije in slehernega posluha za kritiko, kot tudi brez humorja in še manj razumevanja satire. Prav zanimivo bi ga bilo slišati recimo čez pet ali več let, kako bi takrat komentiral dejstvo, da se je po dolžini vladanja stranki izenačil s tovarišem Titom. Kam bi recimo takrat umestil sintagmo »partijsko enoumje«, medtem ko bi govoril, da je njegova stranka esenca demokracije in podobno.

Janšev aktualni vzornik in podpornik je Viktor Orban. Po načinu vladanja mu je blizu tudi srbski predsednik, avtokrat Vučić, ki je obenem tudi vodja najmočnejše, Srbske napredne (izrazito desne) stranke (SNS), ki ima svoje korenine v Srbski radikalni stranki (SRS) in je »mutacija« te stranke. Zanimivo opredelitev te stranke in kaj si misli o njej, je že leta 1997 podal znani srbski politik Zoran Đinđić (1951–2003), eden od ustanoviteljev sodobne srbske Demokratske stranke in kasneje predsednik vlade Srbije (2001–2003). Povzemam najpomembnejše:

»Ta stranka ni politični, temveč mentalni fenomen. Je resen problem naše družbe. Njeni politiki imajo izrazito destruktiven način delovanja in so zelo nevarni za državo. Ne zaradi tega, ker se ničesar ne bojijo (v resnici so reve), ampak zaradi tega, ker se ničesar ne sramujejo. Javno politično življenje in javni diskurz so privedli na najnižjo možno raven. Brišejo meje med resnico in lažjo, med dejstvi in klevetami, med sramotnimi in dostojnimi dejanji. Stranka SRS ni politični nasprotnik nikomur, ki se dostojno ukvarja s politiko. Ona je virus. Tako kot za organizem virus ni nasprotnik, tako tudi SRS ni politični nasprotnik, temveč je problem – je bolezen.«

In mi moramo sobivati s takšno stranko oziroma bolnikom (ne moremo ga držati na varnostni razdalji), ki se verjetno niti ne zaveda, da je bolan. Lahko pa mu pomagamo s skupinsko terapijo na ulicah in trgih. Ob petkih recimo.

Rudi Volk, Ljubljana