Iz Kremlja so sporočili, da bodo ruski volilci lahko s klikom na miško v prihodnje izbirali oblast ali glasovali na referendumu. To predvidevajo spremembe zakona, ki ga je v soboto odobril predsednik države Vladimir Putin. Namesto z obkrožanjem kandidatov na glasovnici bodo lahko volilci s posebnim računalniškim programom pred ime izbranega kandidata vnesli križec.
Po tem sistemu naj bi volili tako na državni kot tudi na lokalni ravni, v Moskvi so volitve na tak način izvedli že štirikrat. To je tudi glavni argument zagovornikov sprememb, saj pravijo, da v ruskem glavnem mestu vse doslej še nihče ni vdrl v sistem elektronskega glasovanja in da tak način v času pandemije volilcem zagotavlja več varnosti pred okužbo kot osebna oddaja glasu na volišču. Kritiki pa opozarjajo, da je tako rezultate volitev precej lažje manipulirati, neodvisni opazovalci volitev bodo tudi precej težje odkrili in raziskali možne nepravilnosti.
Za nelagoden občutek pri kritikih režima v Kremlju je poskrbel tudi čas, v katerem so sprejeli te pomembne spremembe zakona, v času epidemije namreč protesti niso dovoljeni. Kljub spremembi zakona pa še ni povsem jasno, ali bodo možnost elektronskega glasovanja že uporabili pri referendumu o največji spremembi ustave v ruski zgodovini. Sprva je bilo predvideno, da ga bodo izvedli 22. aprila, vendar so ga zaradi pandemije prestavili za nedoločen čas. Ruski mediji ugibajo, da bi bil naslednji mogoči termin 24. junij, iz Kremlja novega datuma referenduma še niso potrdili.
Nova ustava bo med drugim ruskemu predsedniku dala v roke precej več moči in pooblastil ter mu hkrati omogočila predsedovanje državi vse do leta 2036, če se bo odločil, da ponovno kandidira tako leta 2024 in 2030. Trenutno še veljavna ustava namreč predsedovanje državi omejuje na dva zaporedna mandata. Ruski parlament, duma, je predlagane spremembe ustave že potrdil. Vladimir Putin, ki je januarja sam spodbudil spremembe ustave, pa ves čas poudarja, da ne gre zanj, saj naj bi tako pomemben dokument ostal v veljavi najmanj 30 do 50 let.
Če ustavni sodniki ne bodo nasprotovali
Putin še ni konkretno zakoličil svoje prihodnje politične poti, dejal je, da si lahko predstavlja, da bi ostal na čelu države tudi še po letu 2024, toda le, če se bodo s tem strinjali tudi ustavni sodniki. A ustavne sodnike naj bi po spremembi ustave imenoval prav predsednik države, torej Putin sam. Glasovanje v dumi je potekalo tudi brez velikih nasprotovanj opozicije, pa tudi kritika izvenparlamentarnih političnih sil ni bila prav glasna. V Rusiji ustava namreč ni nekaj, kar bi veljalo varovati z ognjem in mečem, ljudje razumejo, da to, kar je zapisano le na papirju, velja manj kot to, kar se dogaja v vsakodnevni praksi.
Poleg tega se v obširnih spremembah ustave najde tudi marsikaj, čemur pravzaprav nihče ne more nasprotovati, na primer minimalna plača in uskladitev pokojnin, s tem, da bo Putin na vrhu oblasti ostal do konca svojega življenja, pa so se, kot kaže, že sprijaznili. Predsednik sam je dejal, da svojega predsedovanja ne razume kot običajno službo, temveč kot poslanstvo.
