Bolj ko se približuje datum končne odločitve evrolige o nadaljevanju sezone, bolj se zdi, da se najelitnejše evropsko košarkarsko tekmovanje v trenutnih razmerah ne more nadaljevati. O tem je pred dnevi pisal španski časopis La Opinion de Malaga, ki se je skliceval na neimenovane, a zanesljive vire v vodstvu tekmovanja, dvome pa izražajo tako športni direktorji klubov kot košarkarji, kar je v intervjuju za Dnevnik potrdil tudi generalni direktor sindikata igralcev evrolige (Elpa) Boštjan Nachbar. Španski športni časopis AS pa pravi, da bo v ponedeljek, 25. maja, o nadaljevanju ali koncu tekmovanja glasovalo enajst klubov z A-, torej večletno licenco (Real Madrid, Barcelona, Baskonia, Milano, Panathinaikos, Olympiakos, Fenerbahče, Anadolu Efes, Maccabi, CSKA, Žalgiris) in da je precej bližje odločitev, da se sezona zaključi.
Tveganje, tako zdravstveno kot poslovno, bi bilo v primeru nadaljevanja (pre)veliko, hkrati pa obstaja še vrsta drugih oteževalnih okoliščin. Kot denimo ta, da so se ZDA in Kanada odločile, da za mesec dni podaljšajo prepoved vseh nenujnih letov v obe državi in iz njiju. Vse bolj se torej zdi, da bosta sezoni evrolige in drugokakovostnega evropskega pokala dokončno odpovedani. V tem primeru, vsaj tako pravi prvi mož Crvene zvezde Nebojša Čović, bodo v obeh tekmovanjih v naslednji sezoni nastopali isti klubi. No, ne povsem vsi, saj so se pred dnevi Darušafaka (Turčija), Bilbao (Španija) in Lietuvos Rytas (Litva) odločili, da bodo v prihodnje raje kot v evropskem pokalu igrali v Fibini ligi prvakov. Vodilni pri Fibini ligi prvakov, ki poskuša utrditi svoj položaj v evropskem prostoru, si želijo tudi sodelovanja Partizana, Budućnosti in Cedevite Olimpije, a je jasno, da se vsi trije klubi v prihodnosti želijo boriti za mesto v evroligi, kar bi jim bilo ob »prestopu« v Fibino ligo prvakov onemogočeno.
V neke vrste aktivnost so se medtem vrnili številni klubi po Evropi, med drugimi večina evroligaških. A se pri tem srečujejo s številnimi težavami. Trener Barcelone Svetislav Pešić tarna nad tem, da mu na vsakem koraku sledi klubski zdravnik. »V našem centru za trening hodimo praktično po prstih. Zdravnik caplja za menoj in me stalno prosi, naj ne delam tega in onega. Pravim mu: 'Potem pa ti namesto mene treniraj igralce.' Malo se tudi šalim z njim. 'Si ti tisti, ki si sprejemal pravila, kako naj bo med tekmami? Bomo trenerji lahko vzeli minute odmora? Bomo morali med njimi nositi maske?' Odgovoril mi je: 'Masko boš moral imeti.' Pa kako naj to izvedem? Vsi igralci preznojeni, med igro se bodo ruvali, med minuto odmora pa se ne bodo smeli dotakniti drug drugega. Veste, to so občutljive stvari, posebno v košarki. Drugače je v nogometu, ker se igra na prostem, drugačni pa so tudi protokoli.«
