Jasno je, da druga največja evropska reka nima tako rekoč nič več skupnega z naravno divjo reko. Ljudje so jo v zadnjih 200 letih regulirali predvsem za potrebo plovbe in pridobivanje energije.
Močno so se spremenili tudi rečni bregovi, saj je reka 40 odstotkov ožja kot nekoč. Oženje reke gre predvsem na račun izravnave rečnega korita za potrebe plovbe, urejanja bregov v urbanih središčih, pa tudi na račun ukrepov za preprečevanje poplav.
Uradno je Donava danes dolga 2857 kilometrov in v Evropi je večja le ruska Volga. Še v 19. stoletju je bila njena dolžina skoraj 3000 kilometrov, je povedala predstavnica bavarskega urada za okolje, ki dodaja, da je le še 10 odstotkov reke blizu prvotnemu stanju.
Vsi posegi na reki seveda niso minili brez posledic in namen študije, ki jo je finančno podprla tudi Evropska unija, je ugotoviti čim več negativnih posledic ter predlagati ukrepe za pozitivne spremembe. V projektu je tri leta sodelovalo 14 ustanov iz devetih držav, skozi katere Donava teče.
Povsem je zaradi posegov spremenjena delta Donave ob Črnem morju. V preteklih stoletjih je izliv reke vsako leto prejel med 40 do 60 milijoni ton naplavin, zdaj le še med 15 in 40 tonami. Zdaj se naplavine odlagajo že na poti do izliva in s tem sproti spreminjajo reko, saj je preučevanje rečnih usedlin pokazalo, da se zaradi spremembe reke naplavine prekomerno usedajo kar na tretjini rečnega toka.
Posebno je to opazno ob jezovih, ki zadržijo velik del materiala, obenem pa neposredno za jezovi ta material manjka. V delu za velikimi jezovi voda zato z leti postaja vse globlja. Znanstveniki zdaj iščejo način, kako bi naplavine kljub jezovom lahko nadaljevale svojo pot po reki.
Predlogov je precej. Mednje sodijo preureditev rečnih bregov in uporaba modernih premičnih turbin za pridobivanje električne energije ter spodbujanje kmetijstva k ukrepom, ki zmanjšujejo erozijo rečnih bregov. Človeški poseg na reki se bo s tem nadaljeval, a prvič bo imela prednost pred različnimi interesi reka sama.
